Navadna krastača: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Smihael (pogovor | prispevki)
Brez povzetka urejanja
Brez povzetka urejanja
Vrstica 6:
| image = Frogs mating.jpg
| image_width = 250px
| regnum = [[živali]] (Animalia)
| phylum = [[strunarji]] (Chordata)
| classis = [[dvoživke]] (Amphibia)
| ordo = [[žabež krastače]] (AnuraBufonidae)
| familia = [[krastače]] (Bufonidae)
| genus = [[krastače]] (Bufo)
| species = '''''B. bufo'''''
Vrstica 21 ⟶ 20:
Navadne krastače niso posebno zahtevne glede svojega okolja, zato je razširjena v vseh koncih [[Evropa|Evrope]], razen [[Irska|Irske]], severa [[Finska|Finske]] in nekaterih [[Mediteran|mediteranskih]] [[otok]]ov; naseljujejo celo južnejša področja v [[Sibirija|Sibiriji]] in dele severozahodne [[Afrika|Afrike]].
 
Od drugih [[žaba|žab]] jih loči vlažna in bradavičasta koža rumenkaste ali rumenkastorjave barve s pogostimi temnimi [[pega]]mi. Zaradi šibkejših zadnjih [[krak]]ov lahko skočijo le nekaj centimetrov. Samica je opazno večja od samca in lahko zraste do 18 cm,a medtem ko samec le doje 10opazn cm. Za samozaščito poleg [[varovalna ve a barva|varovalne barve]] in napihovanja uporabljajo tudi strup imenovan [[bufagin]], ki ga v nevarnostinev arnosti izločijo iz obušesne [[žleza|žleze]]. Strupeni mlečnat izloček lahko manjšim živalim povzroči pekoče vnetje, celo [[mišica|mišične]] krče, srčne in dihalned halne težave.
Krastače večinove čino leta preživijo na kopnem (skriva se pod kamni, listjem in v zemeljskih jamah), le v zgodnji pomladi, marca in aprila, se iz [[gozd]]ov, kjer prezimujejo napotijo k stalnim [[mrestišče]]m v vodi. Tu med parjenjem izležejo na tisoče jajčec v [[mrest]] v obliki zdrizaste, več metrov dolge vrvice, navite na vodno rastlinje. Iz jajčec se v 12-18 dneh izvalijo [[paglavec|paglavci]]. Največja nevarnost na poti je prečkanje cestišč. Zaradi počasnega in okornega premikanja ogromno krastač povozijo avtomobili in druga vozila. Da bi krastače zaščitili so v številnih evropskihevropski državah h drža vah na nekaterih kritičnih točkah postavili posebne podhode pod vozišči in uvedli organizirane skupinesku pine prostovoljcev, ki različne dvoživke v vedrih prenašajo čez cesto.
PrehranjujejoPreh se s polži, ličinkami, žuželkami in različnimi črvi. Večje krastače lahko požrejo tudi manjše vretenčarje. Plen lovijo z dolgim lepljivim jezikom, ki je priraščen ob sprednjems predn jem robu ust. Pri požiranju si pomaga z očesnim zrklom, ki se pogrezne v ustno votlino in potisne zalogaj naprej. Ponavadi lovijo ponoči in so najbolj aktivni v vlažnem vremenu.
Oglašajo se s tresočimt resočim se »irrrrr« ali tihim lajajočim »oek«.
 
V Evropski kulturi so bile krastače pogosto uporabljene kot [[komparacija|prispodoba]] za hudobna bitja in sos o jih povezovali s [[čarovnica]]mi.
Krastače večino leta preživijo na kopnem (skriva se pod kamni, listjem in v zemeljskih jamah), le v zgodnji pomladi, marca in aprila, se iz [[gozd]]ov, kjer prezimujejo napotijo k stalnim [[mrestišče]]m v vodi. Tu med parjenjem izležejo na tisoče jajčec v [[mrest]] v obliki zdrizaste, več metrov dolge vrvice, navite na vodno rastlinje. Iz jajčec se v 12-18 dneh izvalijo [[paglavec|paglavci]]. Največja nevarnost na poti je prečkanje cestišč. Zaradi počasnega in okornega premikanja ogromno krastač povozijo avtomobili in druga vozila. Da bi krastače zaščitili so v številnih evropskih državah na nekaterih kritičnih točkah postavili posebne podhode pod vozišči in uvedli organizirane skupine prostovoljcev, ki različne dvoživke v vedrih prenašajo čez cesto.
 
Prehranjujejo se s polži, ličinkami, žuželkami in različnimi črvi. Večje krastače lahko požrejo tudi manjše vretenčarje. Plen lovijo z dolgim lepljivim jezikom, ki je priraščen ob sprednjem robu ust. Pri požiranju si pomaga z očesnim zrklom, ki se pogrezne v ustno votlino in potisne zalogaj naprej. Ponavadi lovijo ponoči in so najbolj aktivni v vlažnem vremenu.
 
Oglašajo se s tresočim se »irrrrr« ali tihim lajajočim »oek«.
 
V Evropski kulturi so bile krastače pogosto uporabljene kot [[komparacija|prispodoba]] za hudobna bitja in so jih povezovali s [[čarovnica]]mi.
 
== Viri ==
* {{IUCN2006IUCN 2006|assessorsassess rs=Beja , P. ''et al''. |year=2004|id=54596|title=Bufo bufo|downloaded=12 May 2006}} Database entry includes a range map and justification for why this species is of least concern.
* [[Živalstvo Evrope]], [[Mladinska knjiga]] [[1981]] {{COBISS|ID=19544065}}