Avgust Žigon: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja
Brez povzetka urejanja
Vrstica 11:
Uveljavil se je predvsem kot glavni predstavnik teorije o matematični arhitektoniki v poeziji, ki jo je razvijal od leta 1905 v več revijalnih objavah in jo dopolnil ob izbranih primerih iz [[France Prešeren|Prešernove]] [[poezija|poezije]]. Arhitektonska teorija izhaja iz prepričanja, da je [[umetnina]] zgrajena okrog idejno-vsebinskega središča po načelih [[simetrija|simetrije]] in pravilnega sorazmerja sestavnih delov, kar je mogoče dognati s formalno [[analiza|analizo]] in izraziti s številčnimi shemami: v takšni zgradbi se združujejo ideali [[antična umetnost|antične]] in novejše [[evropska umetnost|evropske]], zlasti [[romantična umetnost|romantične umetnosti]].
 
Njegovo delo je bilo deležno precej podpore (pri [[Josip Puntar|Josipu Puntarju]]), še več pa zavračanja ([[Josip Tominšek]], [[France Kidrič]]). Zagovorniki so se opirali na zglede iz [[umetnostna zgodovina|umetnostne zgodovine]] in [[klasična filologija|klasične filologije]], nasprotniki pa so spodbijali številčne sheme in zavračali abstraktne izpeljave z biografskimi in kulturnozgodovinskimi [[dokaz|dokazi]]. Zavrnitev arhitektonske [[teorija|teorije]] je zasenčila pomen njegovega delaraziskovanja, utrdila pa se je predvsem v [[prešernoslovje|prešernoslovju]].