Mežica: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
SlodaveBot (pogovor | prispevki)
Posodobljeni podatki
-slog
Vrstica 13:
|regija=Koroška regija
}}
'''Mežica''', ki je urbanizirano naselje, od leta [[1983]] tudi mesto, je imensko in zemljepisno središče [[Mežiška dolina|Mežiške doline]]. Leži v severnem predelu [[Slovenija|Slovenije]], na [[Koroška|Koroškem]], ob meji z [[Avstrija|Avstrijo]], ter ob sotočju reke [[Meža|Meže]] s potokom [[Šumec|Šumcem]].
{{popravi}}
'''Mežica''', ki je urbanizirano naselje, od leta 1983 tudi mesto, je imensko in
zemljepisno središče Mežiške doline. Leži v severnem predelu Slovenije, na
koroškem, ob meji z Avstijo, ter ob sotočju reke Meže s potokom Šumcem. Prvotno
naselje se je oblikovalo na suhih terasah prav tukaj ob tem potoku in ob cesti
čez prelaz Reht v Podjuno. Na kraj ponosno z viška gleda gorovje Pece,
kraljestvo kralja Matjaža, ki je visoko kar 2126 m. Današnje naselje je na
široko razprto in sega vse od Senčne vasi na začetku Mežice, ter vse do
Polene, ki se potem že počasi nadaljuje proti Črni na koroškem. Seveda poleg
sodijo še obširna pobočja vrhov, ki obkrožajo in sodijo pod Mežico. Čeprav je
Mežica že dolgo središče rudarske dejavnosti, tega v podobi kraja na prvi
pogled ni mogoče ugotoviti. Njen osrednji del z zelenicami, obdajajočimi
travniki in gozdovi, ustvarja prej videz mirnega stanovanjskega naselja in
manjšega alpskega turističnega središča. Pa vendar je Mežica znana po
rudniku, ki je danes le še muzej v katerem se tare spominov trdega dela naših
pradedov. V Peci so menda svinčevo rudo zasledili že Rimljani. Nakar je
rudarstvo usahnilo skoraj za 200 let. Najverjetneje zaradi turških vpadov in
drugih nadlog, ki so takrat pestile to deželo. Leta 1809, ko so bile ustanovljene
Napoleonove Iliske province, kamor je spadal tudi beljaški okraj-danes
avstijska koroška, so mežiški rudniki znova oživeli. Z leti so se stvari
spreminjale in izboljševale. Odprtje in obratovanje topilnice in izbiralnice
rude na Poleni v Mežici je prineslo obilo prihodkov in s tem tudi
preoblikovanje le te v hidroelektrarno. Ljudje so prihajali od povsod in si
pridobivali zaposlitve. Skratka delo je bilo tisto, ki je številne družine
pripeljalo v prav to deželo in tako se je Mežica in okolica razvijala
naprej. Danes je rudnik svinca in cinka v Mežici zaprt, toda obratuje kot muzej
v katerem si vsakdo lahko ogleda delo in način življenja takrat živečih
rudarjev. Zanimive so tudi zgodbe od kod izvira krajevno ime Mežica? O tem so
pisali mnogi. Eden iz med teh je bil tudi Ivan Travnekar, ki je povedal takole:
ime je nastalo iz besede muša - moša, ki pomeni zajezitev ali grablje na reki
za prestrezanje plavljenega lesa. Nato naj bi iz moše nastalo mošca in tako iz
tega potem Možica - Mežica. Tudi turizem v Mežici se je razvijal neverjetno
hitro in napredno. Gorovje Pece je že od nekdaj imelo poseben sloves po Kralju
Matjažu in lepotah planine.Zato so leta 1928 na Peci tudi zgradili prvo
planinsko kočo.Leta 1934 pa so v Mežici zgradili letno kopališče,katero je
bilo zelo obiskano tudi z gosti iz Hrvaške in Vojvodine.Nato so mežiški
smučarji leta 1948/49 zgradili celo smučarsko vlečnico,ki je bila tedaj poleg
kranjskogorske edina v državi!Nakar pa je na podlagi močnega turizma bila leta
1967 v Mežici zgrajena še smučarska sedežnica Štalekar in hotel Peca.Tako se
je torej turizem močno razvijal vse do dne,ko je začelo vse počasi
ugašati.Danes turizem v Mežici ne blesti več,pač pa nazaduje,kar je prava
žalost in sramota za nekoč ponosno in mogočno Mežico!Sicer to še vedno ni
pokvarilo naravno lepoto te koroške pokrajine,toda Mežiška srca še vedno upajo
na ponovno rojstvo Mežice v svetli luči turizma,kot je bila nekoč!!!
 
==Lega==
Prvotno naselje se je oblikovalo na suhih terasah prav tukaj ob tem potoku in ob cesti čez prelaz [[Reht]] v [[Podjuna|Podjuno]]. Na kraj ponosno z viška gleda gorovje [[Peca|Pece]], kraljestvo [[kralj Matjaž|kralja Matjaža]], ki je visoko kar 2126 m. Današnje naselje je na široko razprto in sega vse od [[Senčna vas|Senčne vasi]] na začetku Mežice, ter vse do [[Polena|Polene]], ki se potem že počasi nadaljuje proti [[Črna na Koroškem|Črni na Koroškem]]. Poleg sodijo še obširna pobočja vrhov, ki obkrožajo in sodijo pod Mežico.
 
==Rudarstvo==
Čeprav je Mežica že dolgo središče [[rudarstvo|rudarske]] dejavnosti, tega v podobi kraja na prvi pogled ni mogoče ugotoviti. Njen osrednji del z zelenicami, obdajajočimi travniki in gozdovi, ustvarja prej videz mirnega stanovanjskega naselja in manjšega [[Alpe|alpskega]] turističnega središča. Pa vendar je Mežica znana po [[Rudnik Mežica|rudniku]], ki je danes le še muzej v katerem se tare spominov trdega dela naših pradedov. V Peci so menda svinčevo rudo zasledili že [[Rimljani]]. Nakar je rudarstvo usahnilo skoraj za 200 let. Najverjetneje zaradi [[turški vpadi|turških vpadov]] in drugih nadlog, ki so takrat pestile to deželo. Leta [[1809]], ko so bile ustanovljene [[Napoleon]]ove [[Ilirske province]], kamor je spadal tudi [[Beljak|beljaški]] okraj-danes avstijska koroška, so mežiški rudniki znova oživeli. Z leti so se stvari spreminjale in izboljševale. Odprtje in obratovanje topilnice in izbiralnice rude na Poleni v Mežici je prineslo obilo prihodkov in s tem tudi preoblikovanje le te v [[hidroelektrarna|hidroelektrarno]]. Ljudje so prihajali od povsod in si pridobivali zaposlitve. Skratka delo je bilo tisto, ki je številne družine pripeljalo v prav to deželo in tako se je Mežica in okolica razvijala naprej. Danes je rudnik [[svinec|svinca]] in [[cink]]a v Mežici zaprt, toda obratuje kot [[muzej]] v katerem si vsakdo lahko ogleda delo in način življenja takrat živečih rudarjev.
 
==Izvor imena Mežica==
Zanimive so tudi zgodbe od kod izvira krajevno ime Mežica. O tem so pisali mnogi. Eden iz med teh je bil tudi [[Ivan Travnekar]], ki je povedal takole: ime je nastalo iz besede muša - moša, ki pomeni zajezitev ali grablje na reki za prestrezanje plavljenega [[les]]a. Nato naj bi iz moše nastalo mošca in tako iz tega potem Možica - Mežica.
 
==Turizem==
Turizem v Mežici se je razvijal neverjetno hitro in napredno. Gorovje Pece je že od nekdaj imelo poseben sloves po Kralju Matjažu in lepotah planine. Zato so leta [[1928]] na Peci tudi zgradili prvo planinsko kočo [[Dom na Peci]]. Leta [[1934]] pa so v Mežici zgradili letno kopališče, katero je bilo zelo obiskano tudi z gosti iz [[Hrvaška|Hrvaške]] in [[Vojvodina|Vojvodine]]. Nato so mežiški smučarji leta [[1948]]/[[1949]] zgradili celo smučarsko vlečnico, ki je bila tedaj poleg [[Kranjska gora|kranjskogorske]] edina v državi. Nakar pa je na podlagi močnega turizma bila leta [[1967]] v Mežici zgrajena še smučarska sedežnica Štalekar in hotel Peca. Tako se je torej turizem močno razvijal vse do dne, ko je začelo vse počasi ugašati. Danes turizem v Mežici ne blesti več, pač pa nazaduje.
 
== Zunanje povezave ==
* [http://www.bajta.si Bajta.si] - Koroški informativno-zabavni spletni portal
 
 
== Glej tudi ==