Mežica: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Posodobljeni podatki |
-slog |
||
Vrstica 13:
|regija=Koroška regija
}}
'''Mežica''', ki je urbanizirano naselje, od leta [[1983]] tudi mesto, je imensko in zemljepisno središče [[Mežiška dolina|Mežiške doline]]. Leži v severnem predelu [[Slovenija|Slovenije]], na [[Koroška|Koroškem]], ob meji z [[Avstrija|Avstrijo]], ter ob sotočju reke [[Meža|Meže]] s potokom [[Šumec|Šumcem]].
==Lega==
Prvotno naselje se je oblikovalo na suhih terasah prav tukaj ob tem potoku in ob cesti čez prelaz [[Reht]] v [[Podjuna|Podjuno]]. Na kraj ponosno z viška gleda gorovje [[Peca|Pece]], kraljestvo [[kralj Matjaž|kralja Matjaža]], ki je visoko kar 2126 m. Današnje naselje je na široko razprto in sega vse od [[Senčna vas|Senčne vasi]] na začetku Mežice, ter vse do [[Polena|Polene]], ki se potem že počasi nadaljuje proti [[Črna na Koroškem|Črni na Koroškem]]. Poleg sodijo še obširna pobočja vrhov, ki obkrožajo in sodijo pod Mežico.
==Rudarstvo==
Čeprav je Mežica že dolgo središče [[rudarstvo|rudarske]] dejavnosti, tega v podobi kraja na prvi pogled ni mogoče ugotoviti. Njen osrednji del z zelenicami, obdajajočimi travniki in gozdovi, ustvarja prej videz mirnega stanovanjskega naselja in manjšega [[Alpe|alpskega]] turističnega središča. Pa vendar je Mežica znana po [[Rudnik Mežica|rudniku]], ki je danes le še muzej v katerem se tare spominov trdega dela naših pradedov. V Peci so menda svinčevo rudo zasledili že [[Rimljani]]. Nakar je rudarstvo usahnilo skoraj za 200 let. Najverjetneje zaradi [[turški vpadi|turških vpadov]] in drugih nadlog, ki so takrat pestile to deželo. Leta [[1809]], ko so bile ustanovljene [[Napoleon]]ove [[Ilirske province]], kamor je spadal tudi [[Beljak|beljaški]] okraj-danes avstijska koroška, so mežiški rudniki znova oživeli. Z leti so se stvari spreminjale in izboljševale. Odprtje in obratovanje topilnice in izbiralnice rude na Poleni v Mežici je prineslo obilo prihodkov in s tem tudi preoblikovanje le te v [[hidroelektrarna|hidroelektrarno]]. Ljudje so prihajali od povsod in si pridobivali zaposlitve. Skratka delo je bilo tisto, ki je številne družine pripeljalo v prav to deželo in tako se je Mežica in okolica razvijala naprej. Danes je rudnik [[svinec|svinca]] in [[cink]]a v Mežici zaprt, toda obratuje kot [[muzej]] v katerem si vsakdo lahko ogleda delo in način življenja takrat živečih rudarjev.
==Izvor imena Mežica==
Zanimive so tudi zgodbe od kod izvira krajevno ime Mežica. O tem so pisali mnogi. Eden iz med teh je bil tudi [[Ivan Travnekar]], ki je povedal takole: ime je nastalo iz besede muša - moša, ki pomeni zajezitev ali grablje na reki za prestrezanje plavljenega [[les]]a. Nato naj bi iz moše nastalo mošca in tako iz tega potem Možica - Mežica.
==Turizem==
Turizem v Mežici se je razvijal neverjetno hitro in napredno. Gorovje Pece je že od nekdaj imelo poseben sloves po Kralju Matjažu in lepotah planine. Zato so leta [[1928]] na Peci tudi zgradili prvo planinsko kočo [[Dom na Peci]]. Leta [[1934]] pa so v Mežici zgradili letno kopališče, katero je bilo zelo obiskano tudi z gosti iz [[Hrvaška|Hrvaške]] in [[Vojvodina|Vojvodine]]. Nato so mežiški smučarji leta [[1948]]/[[1949]] zgradili celo smučarsko vlečnico, ki je bila tedaj poleg [[Kranjska gora|kranjskogorske]] edina v državi. Nakar pa je na podlagi močnega turizma bila leta [[1967]] v Mežici zgrajena še smučarska sedežnica Štalekar in hotel Peca. Tako se je torej turizem močno razvijal vse do dne, ko je začelo vse počasi ugašati. Danes turizem v Mežici ne blesti več, pač pa nazaduje.
== Zunanje povezave ==
* [http://www.bajta.si Bajta.si] - Koroški informativno-zabavni spletni portal
== Glej tudi ==
|