Luka Pintar (literat): Razlika med redakcijama

Osnovno šolo je obiskoval v [[Škofja Loka|Škofji Loki]], gimnazijo pa v [[Ljubljana|Ljubljani]]. V [[Gradec|Gradcu]] je v letih od [[1877]] do [[1881]] študiral [[klasična filologija|klasično filologijo]] in [[slavistika|slavistiko]] ter bil leta [[1883]] usposobljen za profesorja [[latinščina|latinščine]] in [[grščina|grščine]] v [[nemški jezik|nemškem]] in [[slovenski jezik|slovenskem]] učnem jeziku. Nato je poučeval v gimnazijahgimnaziji v Ljubljani in [[Novo mesto|Novem mestu]]. Leta [[1898]] je bil imenovan za [[skriptor|skriptorja]] [[Deželna študijska knjižnica|Deželne študijske knjižnice]] v Ljubljani (po letu 1919 preimenovana v Državno študijsko knjižnico, danes NUK), od leta [[1909]] pa tudi njen [[kustos]] in direktor.

V letih od [[1899]] do [[1907]] je urejal Zbornik [[Slovenska matica]]. Od [[1905]] do [[1912]] je svoje prešernoslovne prispevke objavljal v Ljubljanskem zvonu pod skupnim naslovom ''Satura''.

Bil je eden izmed zbirateljev narodnegaljudskega besednega zaklada, ki ga je deloma izročil [[Maks Pleteršnik|Maksu Pleteršniku]] za slovar, deloma pa ga je objavil s potrebnimi razlagami v dveh zbirkah z naslovom ''Slovarski in besedoslovni paberki''. Pisal je jezikoslovne prispevke, na primer o rabi dovršnih in nedovršnih glagolov, največji delež pa je med svojimi jezikoslovnimi članki posvetil razlagi krajevnih imen, med katerimi je mnogo študij in kritik namenil razpravam, ki zadevajo [[krajevna imena]] slovenskega dela [[Koroška|Koroške]].

Sodeloval je pri vselitvi po potresu leta [[1895]] razseljene knjižnice v zanjo zgrajene prostore nove gimnazije na [[Poljanska cestagimnazija|PoljanskiPoljanske cestigimnazije]] v Ljubljani ter kot ravnatelj skrbel za ponovno ureditev in dostopnost njenega gradiva.

*France Prešeren.''Deutsche Gedichte''. Ljubljana: Kleinmayr & Bamberg, 1901. {{COBISS|ID=39191553}}