Luka Pintar (literat): Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Anna333 (pogovor | prispevki)
Brez povzetka urejanja
Anna333 (pogovor | prispevki)
Brez povzetka urejanja
Vrstica 7:
Za [[Slovenska Talija|Slovensko Talijo]] je prevedel [[Karl Theodor Körner|Körnerjevo]] dramo ''Tonica'' (1880), [[Frerkingovo]] burko ''Prijetno iznenadenje'' (1886), veseloigri [[Julij Rosen|Julija Rosena]] ''Nič otrok'' (1886) in [[Görlitzovo]] ''Popolno ženo'' (1888). S tem je zaključil svoja leposlovna prizadevanja ter se posvetil slovenskemu jezikoslovju in literarni zgodovini.
 
Na področju [[literarna zgodovina|literarne zgodovine]] se je uveljavil predvsem kot [[prešernoslovec]], zlasti je skrbel za korektno izdajo in komentar poezij. Raziskoval je Prešernovo literarno zapuščino in v Ljubljanskem zvonu predvsem od leta [[1889]] objavljal vsebinske in filološke analize ter komentarje k njegovim pesmim. V slovenščino je prevedel tudi nekaj Prešernovih nemških pesnitev. Leta [[1900]] je pripravil kritično izdajo Prešernovih ''Poezij''. Kot dar založnika [[Ottomar Bamberg|Ottomarja Bamberga]] je leta [[1905]] za [[Študijska knjižnica|Študijsko knjižnico]] pridobil Prešernovo rokopisno zapuščino.
V letih od [[1899]] do [[1907]] je urejal Zbornik Slovenska matica. Od [[1905]] do [[1912]] je svoje prešernoslovne prispevke objavljal v Ljubljanskem zvonu pod skupnim naslovom ''Satura''.