Gimnazijo je obiskoval v [[Gorica|Gorici]] v letih od 1890 do 1907. Na [[Dunaj|Dunaju]] je med leti 1898 in 1900 študiral [[pravo|pravo]], nato pa [[umetnostna zgodovina|umetnostno zgodovino]], [[filozofija|filozofijo]], [[klasična filologija|klasično filologijo]] in [[slavistika|slavistiko]] v [[Gradec|Gradcu]]. V letih od 1903 do 1905 je kot [[suplent]] učil [[slovenščina|slovenščino]], [[latinščina|latinščino]] in [[nemščina|nemščino]] na [[gimnazija Kranj|gimnaziji v Kranju]] in [[Gorica|Gorici]] ter na učiteljišču v [[Ljubljana|Ljubljani]]. Nato je leta 1905 nadaljeval študij umetnostne zgodovine in [[slovenska književnost|slovenske književnosti]], delal na umetnostnozgodovinskem [[inštitut| inštitutu]] v Gradcu in tam leta [[1909]] doktoriral z razpravo o [[slikarstvo|slikarstvu]] [[Leonardo da Vinci|Leonarda da Vincija]]. Po opustitvi dela na [[inštitut|inštitutu]] se je leta 1910 zaposlil v ljubljanski [[licejska knjižnica|Licejski knjižnici]] (po letu 1919 preimenovana v [[državna študijska knjižnica|Državno študijsko knjižnico]], danes [[NUK]]), po smrti [[Luka Pintar|Luka Pintarja]] (1915) je prevzel ravnateljske posle in bil leta 1920 imenovan za ravnatelja takratne [[državna študijska knjižnica|Državne študijske knjižnice]]. Njegov način vodenja knjižnice je zbujal kritike, zato je bil leta 1925 prisilno upokojen. Odtlej je živel v Ljubljani in nadaljeval svoje študije, v začetku [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] pa je padel kot naključna žrtev italijanske okupacijske [[patrulja|patrulje]].
