Karol Glaser: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja
Brez povzetka urejanja
Vrstica 4:
Po končani domači ljudski šoli in gimnaziji v Mariboru je na [[Dunaj|Dunaju]] študiral [[klasična filologija|klasično filologijo]] in [[slavistika|slavistiko]]. Leta [[1868]] je sprejel mesto zasebnega učitelja pri grofu [[Brandisu]], [[1869]] pa mesto suplenta na gimnaziji v [[Leoben|Leobnu]] in [[Celje|Celju]]. Bil je stalni učitelj na [[Ptuj|Ptuju]], v [[Kranj|Kranju]], na [[Vidno|Vidnem]], v [[Šlezija|Šleziji]] in [[Trst|Trstu]]. Po upokojitvi je živel v [[Gradec|Gradcu]] in na Ogrskem Brodu, kjer je bil ravnatelj na zasebni židovski gimnaziji.
 
Že v gimnazijskih letih se je seznanil z indijsko-iransko [[filologijo]], predvsem ga je zanimal [[sanskrt]] iz katerega je tudi doktoriral. V okviru teh zanimanj se je izpopolnjeval v Trstu in [[Berlin|Berlinu]] ter na Dunaju. Neuspešno se je zavzemal za poučevanje [[orientalistika|orientalistike]] in [[primerjalno jezikoslovje|primerjalnega jezikoslovja]], saj stolice za te smeri niso hoteli ustanoviti. Zato je začel s pisanjem znanstvenih razprav in informativnih člankov, povezanih s to temo, napisal pa je več prevodov orientalskih del v nemški in slovenski jezik, npr.: ''Epiške indijske pripovedke in pravljice'', ''Damajantica žaluje po soprogu'', ''Firduzi'', ''Indijska Talija'' idr. in prevajal [[Shakespeare|Shakespearove]] [[dramatika|drame]], izdati pa jih ni smel.
Zapisoval je misli in razpreve na slovstvenozgodovinsko tematiko, npr. Zgodovinske črtice o slovenščini na srednjih šolah na Slovenskem, Nemška moderna, Narodno slovstvo, Nemška sodba o najnovejšem nemškem slovstvu ... in se deloma ukvarjal s pisanjem političnih listkov za časopisje in dnevnike.
 
Kot literarni zgodovinar se je zapisal žeše s pisanjem biografij znanih pesnikov, pisateljev, znanstvenikov idr. ([[Jurij Caf|Jurija Cafa]], [[Johann Schmidt|Johanna Schmidta]], [[Davorin Trstenjak|Davorina Trstenjaka]], [[Božidar Raić|Božidarja Raića]], [[Simon Gregorčič|Simona Gregorčiča]], [[Taras Ševčenko|Tarasa Ševčenka]]), ki jih je objavljal v takratnem časopisju.
Njegovo najbolj znano delo je obsežna izdaja štirih knjig, ki je izšla pod naslovom ''Zgodovina slovenskega slovstva'', pod okriljem [[Slovenska matica|Slovenske matice]]. Za nastanek tega dela je dobil povod, ko je poučeval slovenski pouk v Trstu in trdil, da je pomembno postaviti šolsko znanje na znanstvene temelje. V Glaserjevi ''Zgodovini slovenskega slovstva'' je bilo prvič zbrano vse slovensko književnozgodovinsko gradivo, ki se je do tedaj posamično objavljalo v raznih zbornikih in časopis, ti pa so bili dosegljivi le v določenih javnih knjižnicah. Obenem je Glaser dopolnjeval to gradivo in informacije z raziskovanjem različnih virov. Delo sicer ni bilo sprejeto s pozitivno kritiko, danes pa je literarnim zgodovinarjem v veliko pomoč.