Luka Pintar (literat): Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja |
Brez povzetka urejanja |
||
Vrstica 7:
Za [[Slovenska Talija|Slovensko Talijo]] je prevedel [[Karl Theodor Körner|Körnerjevo]] dramo ''Tonica'' (1880), [[Frerkingovo]] burko ''Prijetno iznenadenje'' (1886), veseloigri [[Julij Rosen|Julija Rosena]] ''Nič otrok'' (1886) in [[Görlitzovo]] ''Popolno ženo'' (1888). S tem je zaključil svoja leposlovna prizadevanja ter se posvetil slovenskemu jezikoslovju in literarni zgodovini.
Na področju [[literarna zgodovina|literarne zgodovine]] se je uveljavil predvsem kot [[prešernoslovec]], zlasti je skrbel za korektno izdajo in komentar poezij. Raziskoval je Prešernovo literarno zapuščino in v
V letih od [[1899]] do [[1907]] je urejal Zbornik Slovenska matica. Od [[1905]] do [[1912]] je svoje prešernoslovne prispevke objavljal v
Bil je eden izmed zbirateljev narodnega besednega zaklada, ki ga je deloma izročil [[Maks Pleteršnik|Maksu Pleteršniku]] za slovar, deloma pa ga je objavil s potrebnimi razlagami v dveh zbirkah z naslovom ''Slovarski in besedoslovni paberki''. Pisal je jezikoslovne prispevke, na primer o rabi dovršnih in nedovršnih glagolov, največji delež pa je med svojimi jezikoslovnimi članki posvetil razlagi krajevnih imen, med katerimi je mnogo študij in kritik namenil razpravam, ki zadevajo krajevna imena slovenskega dela [[Koroška|Koroške]].
| |||