Luka Pintar (literat): Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja
Brez povzetka urejanja
Vrstica 2:
 
== Življenje in delo ==
Osnovno šolo je obiskoval v [[Škofja Loka|Škofji Loki]], gimnazijo pa v [[Ljubljana|Ljubljani]]. V [[Gradec|Gradcu]] je v letih od [[1877]] do [[1881]] študiral [[klasična filologija|klasično filologijo]] in [[slavistika|slavistiko]] ter bil leta [[1883]] usposobljen za profesorja [[latinščina|latinščine]] in [[grščina|grščine]] v [[nemški jezik|nemškem]] in [[slovenski jezik|slovenskem]] učnem jeziku. Nato je poučeval v gimnazijah v [[Ljubljana|Ljubljani]] in [[Novo mesto|Novem mestu]]. Leta [[1898]] je bil imenovan za [[skriptor|skriptorja]] deželne [[študijska knjižnica|Študijske knjižnice]] v [[Ljubljana|Ljubljani]], od leta [[1909]] pa tudi njen [[kustos]] in direktor.
 
Kot sedmošolec je svoje literarne poskuse v verzih in prozi objavljal v [[Ljubljanski zvon|''Ljubljanskem zvonu'']] pod vzdevkom S. P. H. (Svitoslav Pintar Hotaveljski).
Vrstica 12:
Bil je eden izmed zbirateljev narodnega besednega zaklada, ki ga je deloma izročil [[Maks Pleteršnik|Maksu Pleteršniku]] za slovar, deloma pa ga je objavil s potrebnimi razlagami v dveh zbirkah z naslovom ''Slovarski in besedoslovni paberki''. Pisal je jezikoslovne prispevke, na primer o rabi dovršnih in nedovršnih glagolov, največji delež pa je med svojimi jezikoslovnimi članki posvetil razlagi krajevnih imen, med katerimi je mnogo študij in kritik namenil razpravam, ki zadevajo krajevna imena slovenskega dela [[Koroška|Koroške]].
 
Sodeloval je pri vselitvi po potresu leta [[1895]] razseljene knjižnice v zanjo zgrajene prostore nove gimnazije na [[Poljanska cesta|Poljanski cesti]] v [[Ljubljana|Ljubljani]] ter kot ravnatelj skrbel za ponovno ureditev in dostopnost njenega gradiva.