Vladimir Kralj: Razlika med redakcijama

Po študiju [[slavistika|slavistike]] in [[germanistika|germanistike]] v Ljubljani in na [[Dunaj|Dunaju]] je leta 1925 na [[Univerza v Ljubljani|ljubljanski univerzi]] doktoriral s tezo ''[[Simon Jenko]]: Študija o njegovi pesniški individualnosti.'' Med dramaturškim izpopolnjevanjem med leti 1926 in 1927 je v [[Praga|Pragi]] s [[Ciril Debevec|Cirilom Debevcem]] urejal literarno revijo ''[[literarna revija Razgled|Razgled]]''. Od leta 1928 in do [[druga svetovna vojna|vojne]] je učiteljeval na realni gimnaziji in trgovski akademiji v [[Maribor|Mariboru]]. Med vojno je živel v izgnanstvu v Ljubljani, kjer je bil zaradi sodelovanja z [[OF]] večkrat zaprt in leta 1944 odpeljan v taborišče v [[Dachau]]. Po vojni je še naprej učiteljeval, tokrat na ljubljanski trgovski akademiji, bil pa je tudi referent za nižje in srednje šolstvo in višji bibliotekar v Skupščini [[LRS]]. V letu 1950 je postal profesor za teoretično dramaturgijo na [[Akademija za igralsko umetnost|Akademiji za igralsko umetnost]] (danes [[AGRFT]]) v Ljubljani, kjer je dramaturgijo utemeljil kot posebno disciplino v okviru visokošolskega gledališkega študija. Med leti 1950 in 1952 ter 1961 in 1964 je bil [[rektor]] na AGRFT. Med leti 1931 in 1932 je v ''[[Jutro|Jutru]]'' objavljal kritike predstav [[mariborsko gledališče|mariborskega gledališča]], kot tudi v ''[[časopis Slovenec|Slovencu]]'' od leta 1935 do [[1939]]. Gledališke in literarne kritike je objavljal tudi v ''[[časopis Piramida|Piramidi]]'' leta (1936) in v ''[[Obzorja|Obzorjih]]'', ki jih je obenem od leta 1938 in do vojne tudi urejal. Po vojni je sodeloval še z ''[[časopis Novi svet|Novim svetom]]'', z ''[[Naša sodobnost|Našo sodobnostjo]]'', s ''[[časopis Sodobnost|Sodobnostjo]]'', z ''[[Nova obzorja|Novimi obzorji]]'', z ''[[Naši razgledi|Našimi razgledi]]'' in z [[Akademija za igralsko umetnost|Akademijo za igralsko umetnost]].

KraljeveNjegove gledališke ocene so se oblikovale v prave dramaturške študije. Osredotočal se je predvsem na formalno-estetska vprašanja, na idejno analizo in na deskripcijo dramaturške problematike. Dovzeten je bil tudi za analizo dramaturških novosti. Bil je eden izmed prvih na naših tleh, ki je analiziral [[modernizem|moderne]] in [[avantgarda|avantgardne]] pojave v sodobni evropski in ameriški [[dramatika|dramatiki]]. Večina kritičnih člankov in študij o nekaterih najpomembnejših dramah, od [[tragedija|antične tragedije]] do evropske avantgarde ter o slovenski dramatiki, je zbrana v knjigi ''Pogledi na dramo'', ki jo zaključujejo ''Estetski pogovori s samim seboj'' in ''Esej o dramatičnem'', pri katerih se je deloma oprl na [[Georg Wilhelm Friedrich Hegel|Heglovo]] estetiko. Njegova predavanja in rezultati teoretskih raziskovanj na AGRFT so strnjeni v ''Dramaturškem vademekumu'' {{COBISS|ID=14306049}}, prvi sistematizirani dramski teoriji na Slovenskem.

V njegovem opusu najbolj izstopa zbirka [[novela|novel]] ''Mož, ki je strigel z ušesi'' {{COBISS|ID=20444416}}, v katerih na zelo objektiven, neprizanesljiv in dokumentaren način opiše svoje izkušnje iz [[koncentracijsko taborišče|koncentracijskega taborišča]] Dachau. Kralj je tudi [[prevajanje|prevajal]], in sicer več pripovednih knjig iz nemškega, srbskega in hrvaškega [[jezik|jezika]]. Večkrat pa je izšel njegov prevod izbora pravljic ''[[Tisoč in ena noč]]'' {{COBISS|ID=177182}}.