Solunsko kraljestvo: Razlika med redakcijama

m
Bonifacijevo vladanje je trajalo manj kot dve leti, ker so ga [[4. september|4. septembra]] [[1207]] ujeli in ubii [[Bolgari]] [[car]]ja [[Kalojan]]a. Kraljestvo je nasledil Bonifacijev sin Dimitrij, ki je imel komaj štiri leta, resnično oblast pa je imelo nižje plemstvo [[Langobardi|langobardskega]] porekla. Langobardski plemiči pod vodstvom regenta Oberta so načrtovali, da na prestol posadijo Bonifacijevega starejšega sina Viljema VI. Montferraškega. Njihov poskus je preprečil cesar [[Henrik Flandrijski]], ki se je leta [[1209]] z vojsko odpravil proti Sulunu in upornike prisilil k poslušnosti, Dimitrijevega regenta Oberta pa je zamenjal s svojim bratom Evstahijem.
 
===Vojna proti Epirju in propad kraljestva===
Zmedo v državi je izkoristil [[Epirski despotat|epirski despot]] [[Mihael I. Komnen Dukas]] ([[1205]]-[[1214]]), ki je bil uradno Bonifacijev zaveznik. Leta [[1210]] je skupaj z Bolgari napadel Solun. Henrik Flandrijski je oba nasprotnika porazil in z njima sklenil premirje, toda Mihael I. je leta [[1214]] umrl in po njegovi smrti je kraljestvo ponovno napadel Mihaelov brat Teodor Komnen Dukas ([[1214]]-[[1230]]). V naslednjih devetih letih je Teodor postopoma osvojil celotno solunsko ozemlje, razen Soluna, ker ga [[Latinsko cesarstvo]] zaradi stalnih vojn z vse močnejšim [[Nikejsko cesarstvo|Nikejskim cesarstvom]] ni moglo braniti.
 
31.567

urejanj