Črtomir Zorec: razlika med redakcijama

odstranjenih 298 zlogov ,  pred 13 leti
brez povzetka urejanja
 
== Življenje in delo ==
Po nižji [[realka|realki]] v letih 1923–27 je šolanje nadaljeval na [[Tehniška srednja šola|Tehniški srednji šoli]] v [[Ljubljana|Ljubljani]] (kiparski oddelek), nato pa je v letih 1927–29 študiral kiparstvo na [[umetniška industrijska šola|umetniški industrijski šoli]] v [[Ljubljana|Ljubljani]] in eno leto na [[umetnostna akademija|umetnostni akademiji]] v [[Praga|Pragi]] (1928/29). Po vrnitvi je končal dveletno [[Srednja tekstilna šola|Srednjo tekstilno šolo]] v [[Kranj|Kranju]] (1932). V letih 1931–35 je bil vzorčni risar v [[tovarna|tovarnah]] Stora v [[Šentvid pri Ljubljana|Šentvidu pri Ljubljani]] in Metka v [[Celje|Celju]], nato pa je v letih 1935–1941 poučeval na [[Srednja tekstilna šola|Srednji tekstilni šoli]] v [[Kranj|Kranju]].
Po okupaciji leta 1941 so ga [[Nemec|Nemci]] izselili v [[Srbija|Srbijo]], kjer je poučeval na [[tekstilna šola|tekstilni šoli]] v [[Leskovac|Leskovcu]]. Prebegnil je v [[Ljubljana|Ljubljano]] in bil v letih 1942–45 v italijanskih in nemških [[taborišče|taboriščih]] ([[Gonars]], [[Monigo]], [[Visco]], [[Ljubelj]]). Po vojni je bil od leta 1945 do leta 1962 učitelj in ravnatelj na [[Srednja tekstilna šola|Srednji tekstilni šoli]] v [[Kranj|Kranju]]. V letih 1942–52 je bil predstojnik tekstilnega oddelka [[Šola za umetno obrt|Šole za umetno obrt]] v Ljubljani.
[[Ljubljana|Ljubljani]].
 
Leta 1962 je postal [[kustos]] [[Prešernov muzej|Prešernovega muzeja]] v [[Kranj|Kranju]], kjer je bil kasneje tudi vodja – tu je deloval do leta 1973.
Deloval je tudi kot [[dramaturg]], [[režiser]], [[kritik]] in [[urednik]] [[gledališki list|gledališkega lista]] pri [[Prešernovo gledališče Kranj|Prešernovem gledališču Kranj]]. Kot [[muzealec]] je deloval na dveh področjih: tekstilna zbirka in [[Prešernova hiša]] v [[Kranj|Kranju]]. V [[snovanjaSnovanja|Snovanjih]] in [[Glas|Glasu]] je objavljal opise posameznih krajev na [[Gorenjska|Gorenjskem]], prav tako tudi o krajih onkraj naših meja, kjer živijo [[Slovenec|Slovenci]].
Tekstilno stroko, ki jo je ves čas spremljal in vanjo posegal s strokovnim pisanjem, je prepletel z izobraževanjem na tem področju in uresničeval svoje zamisli v strokovnem šolstvu. Napisal je več učbenikov in priročnikov za tekstilne šole, nekaj pa tudi o zgodovini tekstilne industrije in šolstva.
Za gozdovniško organizacijo je sestavil tri priročnike in urejal glasilo [[Ogenj slovenskih gozdovnikov]] (1927).
 
=== Kranjski prešernoslovec ===
V 60. letih se je lotil preučevanja [[Prešeren|Prešernovega]] življenja, študiral prešernoslovje, dokumente, ustna sporočila, spomine, neznane podatke o pesniku in njegovih sodobnikih ter sproti objavljal svoje izsledke v [[Glas|Glasu]] in njegovih prilogah [[Panorama|Panorami]] in [[Snovanja|Snovanjih]]. Končno podobo so ti zapisi dobili ob avtorjevi 80-letnici (1987) v knjižici ''Po Prešernovih stopinjah {{COBISS|ID = 17063937}}, ki jih je avtor imenoval življenjepisne črtice o našem pesniku. Skupaj z [[Alfonz Gspan|Alfonzom Gspanom]] je uredil drobno, a strokovno in za vodenje po muzeju primerno knjižico ''Prešernov spominski muzej v Kranju {{COBISS|ID = 2886197}}.
Uresničila se je njegova dolgoletna želja: muzej je dostojno predstavil [[Prešeren|Prešernovo]] zadnje življenjsko obdobje, preživeto v [[Kranj|Kranju]], in njegov pesniški opus. Sanjal je, da naj bi bil [[Prešeren|Prešernov]] [[Kranj]] slovenski [[Weimar]] ([[Panorama]] 1965) in se navduševal nad idejo o [[Prešeren|Prešernovem]] raziskovalnem inštitutu v [[Kranj|Kranju]] ([[Snovanja]] 1967). Bil je tudi pobudnik postavitve [[Prešeren|Prešernovega]] bronastega kipa v [[Kranj|Kranju]].
 
=== Pesnik in pisatelj===
45

urejanj