Jakob Šolar: Razlika med redakcijama

31. maja 1915 je maturiral na prvi [[klasična gimnazija|klasični gimnaziji]] v [[Ljubljana|Ljubljani]]. Med leti 1915 in 1919 je študiral [[bogoslovje]] in bil leta 1918 posvečen v [[duhovnik|duhovnika]]. Od 1919 do 1924 je bil [[prefekt]] na [[Zavod svetega Stanislava|zavodu škofijske gimnazije]] v [[Šentvid|Šentvidu]], istočasno je na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti v Ljubljani]] študiral slovenščino in francoščino in leta 1922 iz teh dveh predmetov opravil filozofsko-pedagoški izpit. V [[Strasbourg|Strasbourgu]] se je izpopolnjeval v francoščini, v [[Mostar|Mostarju]] se je učil srbohrvaščine, zatem pa se strokovno izpopolnjeval in specializiral v [[Pariz|Parizu]]. V vseh teh letih je opravljal različne fonetične raziskave na [[Collège de France]][http://fr.wikipedia.org/wiki/College_de_France], [[Institut catholique littéraire]] in [[Sorbona|Sorboni]], kjer se je ukvarjal z [[jezikoslovni zemljepis|jezikoslovnim zemljepisom]], [[primerjalno jezikoslovje|primerjalnim jezikoslovjem]] in [[zgodovinska slovnica|zgodovinsko slovnico]]. Leta 1944 je bil aretiran in odpeljan v [[Dachau]], od koder se je vrnil 11. junija 1945. Decembra leta 1945 ga je [[SAZU]] predlagala za [[profesor|profesorja]] na [[katedra|katedri]] ljubljanskih [[gimnazija|gimnazij]], hkrati pa je na [[SAZU]] tudi delal, kjer naj bi bil glavni [[ekscerptor]] za veliki [[Slovar slovenskega knjižnega jezika|''Slovar slovenskega knjižnega jezika'']] in glavni pomočnik pri redakciji predelanega in dopolnjenega [[Maks Pleteršnik|Pleteršnikovega]] [[slovar|slovarja]]. 1929 je bil odlikovan z redom zlatih palm, ki mu ga je dodelilo francosko ministrstvo za prosveto, 1965 pa je postal častni član [[Slavistično društvo Slovenije|Slavističnega društva Slovenije]].