|
'''Josip Tominšek''', [[jezikoslovec|jezikoslovec]], [[literarni zgodovinar|literarni zgodovinar]] in [[planinec|planinec]], * [[4.|4.]] [[marec|marec]] [[1872|1872]], [[Slatina|Slatina]] pri [[Gornji Grad|Gornjem Gradu]], † [[22.|22.]] [[marec|marec]] [[1954|1954]], [[Ljubljana|Ljubljana]].
Po osnovni šoli v [[Gornji Grad|Gornjem Gradu]] je leta [[1884|1884]] odšel na gimnazijo v [[Celje|Celje]], nato je 1892—96 študiral v [[Gradec|Gradcu]] [[slavistika|slavistiko]], [[klasična filologija|klasično filologijo]], [[primerjalno jezikoslovje|primerjalno jezikoslovje]], [[pedagogika|pedagogiko]] in [[arheologija|arheologijo]], obiskoval je tudi tečaj za [[telovadni učitelj|telovadne učitelje]]. Doktoriral je [[1898|1898]] z dizertacijodisertacijo o starogrškem komično-parodičnem kratkem epu [[Vojna med žabami in mišmi|''Vojna med žabami in mišmi'']]. Poučeval je na gimnaziji v [[Ljubljana|Ljubljani]], [[Kranj|Kranju]], [[Gorica|Gorici]] in bil leta 1911 premeščen za ravnatelja na gimnazijo v [[Maribor|Maribor]], kjer je delo opravljal do upokojitve. Bil je član deželnega šolskega sveta in nadzornik za telovadbo v slovenskih in italijanskih šolah, aktivno je gojil vrsto športov in prvi pri nas začel z [[jadralno letalstvo|jadralnim letalstvom]]. Bil je tudi tajnik odbora za nabiranje slovenskih [[narečne pesmi|narečnih pesmi]].
Pisal je literarnozgodovinske in kritične članke o [[Prešeren|Prešernu]], [[BeiweisBleiweis|BeiweisuBleiweisu]], [[Stritar|Stritarju]], [[Aškerc|Aškrcu]], [[Murn|Murnu]], [[Cankar|Cankarju]] in objavil razne ocene književnih izdaj. Veliko čas je posvetil področju šolstva, izdal je več učbenikov za grščino in latinščino ter za njune potrebe priredil [[Ksenofontov slovar|''Ksenofontov slovar'']] (Dunaj 1909). Napisal je več člankov o pouku klasičnih jezikov in o [[latinščina|latinščini]] ter [[grščina|grščini]]. Kot slovenistični jezikoslovec je skušal uveljaviti svoja pravopisna pravila v delu ''Antibarbarus. Studije o napakah in pravilih slovenskega pisanja'' (1910) {{Cobiss|ID=33042432}} , a pri tem ni imel uspeha. Ukvarjal se je tudi z [[dialektologija|dialektologijo]] in v svojem študijskem delu napisal seminarsko nalogo ''Narečje v Bočni in njega sklanjatev'' {{Cobiss|ID=29385473}}, ki je bila prva predstavitev govora kakega štajerskega narečja.
V letih 1908—41 je urejal [[Planinski vestnik|''Planinski vestnik'']] in v 32. letih uredil 26 letnikov. V njem je v številnih člankih pisal o pomenu in ideologiji [[planinstvo|planinstva]], posegal je v terminologijo , frazeologijo in slog ter se trudil dvigniti Planinski vestnik po vsebini in obliki na evropsko raven.
|
