Optično vlakno: Razlika med redakcijama

Optični kabli delujejo na principu popolnega odboja [[svetlobni žarki|svetlobnih žarkov]]. Da bi dobili "optični kabel" uporabimo torej isto vrsto stekla po vsej dolžini kabla za jedro, okoli stekla pa bo odbojna prevleka (pride do loma svetlobe), okoli te pa še ovojna plast. V jedro kabla pod določenim kotom odijemo žarek svetlobe, odbojni kot pa je odvisen od materiala, iz katerega je jedro kabla. Pri cenejših izvedbah se namesto steklenih vlaken uporablja kar plastiko. <br />

Za telekomunikacije se uporablja za izvir svetlobe posebna vrsta laserjev (pa tudi LED - Light Emitting Diodes), ki jih lahko prižgemo in ugasnemo 10E9 krat na sekundo, svetlobo pa spet v električni tok pretvorijo fotodiode. Hitrost laserjev lahko izkoristimo za multipleksiranje večih telefonskih linij na kabel iz optičnih vlaken. Za primerjavo, na eno bakreno parico lahko spravimo 24 digitalnih telefonskih priključkov (recimo velikosti reda do 30). Na tipičen optični kabel lahko spravimo 32000 digitalnih telefonskih priključkov, na novejših sistemih pa prek 500000. To lahko seveda izkoristimo tudi za večje hitrosti povezav do končnega uporabnika. <br />

[[Slika:Lc-sc-fiber-connectors.jpg|thumb|right|250px|Konektorji optičnih vlaken]]