Sončeva pega: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m robot Dodajanje: sr:Сунчеве пеге |
dp+ |
||
Vrstica 1:
[[Slika:Sunspot TRACE.jpeg|thumb|right|250px|Slika skupine Sončevih peg AR 9169 v [[ultravijolično valovanje|ultravijoličnem]] z [[NASA|Nasinega]] [[vesoljski observatorij|vesoljskega daljnogleda]] [[TRACE]]. Svetel žareč [[plin]], ki priteka nad pegami, ima [[temperatura|temperaturo]] več kot [[milijon]] stopinj [[Celzijeva temperaturna lestvica|Celzijev]]. Vzrok za tako visoko temperaturo ni znan, predvideva pa se, da je povezan s hitro spreminjajočimi se [[koronska zanka|koronskimi zankami]] [[magnetno polje|magnetnega polja]], ki se pretakajo po sončni [[plazma|plazmi]]. Ta skupina peg se je pomikala po površini septembra [[2000]] in izginila v nekaj tednih.]]
[[Slika:Aerial view.jpg|thumb|right|250px|Simulacija Sončevih peg]]
[[Slika:ChroniclesofJohnofWorcester.jpg|thumb|right|250px|Risba Sončeve pege v delu ''Chronicon ex chronicis'' [[John iz Worcestra|Johna iz Worcestra]]. ]]▼
'''Sónčeva péga''' je območje na [[Sonce|Sončevi]] površini ([[fotosfera|fotosferi]]), kjer je [[temperatura]] nižja od okolice in močnejša [[magnetizem|magnetna]] dejavnost, ki zavira [[konvekcija|konvekcijo]]. ▼
▲'''Sónčeva péga''' je območje na [[Sonce|Sončevi]] površini ([[fotosfera|fotosferi]]), kjer je [[temperatura]] nižja od okolice in močnejša [[magnetizem|magnetna]] dejavnost, ki zavira [[konvekcija|konvekcijo]] in tvori področja z nižjo temperaturo.
Večjo pego lahko sestavlja temen osrednji del oziroma umbra (senca), ki jo obdaja svetlejša penumbra ali polsenca. Temperatura sence je okoli 4500 °C, polsence pa 5000 °C. Čeprav so pege zelo svetle, izgledajo kot temne lise glede na okoliško snov z [[efektivna temperatura|efektivno]] površinsko temperaturo 5778 [[kelvin|K]]. Če bi jih opazovali neodvisno od okoliške fotosfere, bi bile svetlejše od [[električni oblok|električnega obloka]]. Pege vidimo največkrat v skupinah, najprej so zelo majhne počasi pa se raztegnejo po Sončevi dolžini. Največjo velikost dosežejo po 14 dneh, na koncu ostane velikokrat le vodilna, največja pega vse ostale pa izginejo. Za leto [[2007]] je predviden minimum [[Sončeva dejavnost|Sončeve dejavnosti]] ([[Sončev cikel]]). Sončeve pege so povezane z močnim magnetnim delovanjem kot so [[koronska zanka|koronske zanke]] ali ponovne spojitve magnetnih silnic.▼
▲Večjo pego lahko sestavlja temen osrednji del oziroma umbra (senca), ki jo obdaja svetlejša penumbra ali polsenca. Temperatura sence je okoli 4500 °C, polsence pa 5000 °C. Čeprav so pege zelo svetle, izgledajo kot temne lise glede na okoliško snov z [[efektivna temperatura|efektivno]] površinsko temperaturo 5778 [[kelvin|K]]. Če bi jih opazovali neodvisno od okoliške fotosfere, bi bile svetlejše od [[električni oblok|električnega obloka]]. Pege vidimo največkrat v skupinah, najprej so zelo majhne počasi pa se raztegnejo po Sončevi dolžini. Največjo velikost dosežejo po 14 [[dan|dneh]], na koncu ostane velikokrat le vodilna, največja pega vse ostale pa izginejo.
▲[[Slika:ChroniclesofJohnofWorcester.jpg|thumb|right|250px|Risba Sončeve pege v delu ''Chronicon ex chronicis'' [[John iz Worcestra|Johna iz Worcestra]]. ]]
Večina Sončevih bliščev in koronarnih izbruhov mase izvira v magnetno dejavnih področjih okrog skupin peg. Podobni pojav na drugih [[zvezda]]h se imenuje [[zvezdna pega]], kjer so tudi opazovali svetla (toplejša) in temna (hladnejša) mesta. Periodične spremembe v svetlosti so najprej opazili pri [[rdeča pritlikavka|rdečih pritlikavkah]] in leta [[1947]] je G. E. Kron predlagal, da so temu vzrok pege.
== Glej tudi ==
| |||