Stožnica: Razlika med redakcijama

'''Stóžnica''' in '''stôžnica''' ali(zastarelo: '''stožérnica''' inoz. '''stožêrnica''') je v [[matematika|matematiki]] [[razsežnost|dvorazsežna]] presečna [[matematična krivulja|krivulja]], ki nastane, če presekamo krožni [[stožec]] z [[ravnina|ravnino]]. '''Stožčeve''' ali '''konične preseke''' je sistematično raziskoval [[Apolonij]], ki je leta [[225 pr. n. št.]] napisal razpravo v osmih [[knjiga]]h ''O stožnicah'' (''Razprava o koničnih presekih''), od katerih se jih je ohranilo 7, toda 3 samo v [[arabščina|arabskem]] prevodu.

Dve znani stožnici sta [[krožnica]] in [[elipsa]]. Nastaneta vedno, kadar je presek stožca in ravnine zaprtasklenjena krivulja. Krožnica je poseben primer elipse, kjer je ravnina pravokotna na [[os vrtenja|os]] stožca. Če je ravnina vzporedna s kakšno [[tvorilka|tvorilko]] stožca, nastane [[parabola]]. V primeru, kadar je presečna krivulja odprta in ravnina ni vzporedna tvorilki stožca, nastane [[hiperbola]]. Tem stožnicam pravimo '''neizrojene stožnice'''. Če ravnina seka vrh stožca, nastane [[točka]] ali par [[premica|premic]]. To je izrojena stožnica, ki je po navadi ne štejemo za konični presek.

V [[kartezični koordinatni sistem|kartezičnem koordinatnem sistemu]] je grafstožnico [[kvadratnavedno enačba|kvadratnemožno enačbe]]zapisati dvehz algebrsko enačbo druge stopnje spremenljivk vedno''x'' stožnicain ''y''. StožnicaZato pravimo, da je stožnica ''krivulja drugega reda''. ČeAlgebrska imamoenačba enačbodruge stopnje je v splošnem oblike: