Šmihel pod Nanosom: Razlika med redakcijama

dodanih 5.049 zlogov ,  pred 11 leti
brez povzetka urejanja
m (zamenjava zemljevid->najdisi)
 
[[Kategorija:Naselja občine Postojna]]
 
Že ime vasi nam natančno pove, da leži Šmihel pod Nanosom v severozahodnem delu Postojnske kotline, 600 m nad morjem. Vas se imenuje po cerkvi sv. Mihaela, ki stoji na okopih prazgodovinskega gradišča. Spada med starejše vasi na Postojnskem, o čemer priča tudi zapis v Hrenovški kroniki.
 
Naselje je prvič omenjeno v urbarju leta 1300.
 
Na zahodni strani Šmihela se dviga mogočen Nanos, gora ki je globoko usidrana v srcih vseh prebivalcev Pivške kotline. Za Šmihelce, ki so se preživljali z delom v nanoških gozdovih, pa je bila gora tudi življenskega pomena.
 
Na severni strani ali na gradu kot pravimo temu domačini zapira Šmihel pod Nanosom vzpetina Kaculj, ki se dviguje 648 m nad morjem. Na vzhodno in jugovzhodno stran pa se odpira razsežen pogled po vsej Postojnski kotlini in proti Javorniškemu in Snežniškemu pogorju.
 
Severozahodno od Šmihela pod Nanosom ležita sredi gozdov dve zanimivi dolini – Šmihelske in Stranske ponikve. Vode se v obeh potokih zbirajo na flišnih pobočjih in tečejo v blagih okljukih po dnu doline, dokler ne naletijo na zakraselo apneno podlago. V Stranskih ponikvah visoke vode izginjajo v jamo pod skoraj osemdeset metrov visoko navpično steno, medtem ko nizke vode poniknejo kakih dvajset metrov prej v produ. Dolina Šmihelskih ponikev se konča z 250 m dolgo slepo dolino v apnencih, na naplavinah v dnu doline uspeva sicer v naših krajih redka siva jelša.Slikoviti dolini Šmihelskih in Stranskih ponikev sta skupaj s ponornima jamama zaradi geološke zanimivosti in pestrosti rastlinstva in živalstva uvrščeni v seznam naravne dediščine.
 
Znamenito prazgodovinsko gradišče, v ljudskem poimenovanju tudi Grad leži severno od vasi Šmihel. Je najbolj znano arheološko najdišče na Notranjskem. Leži na značilno oblikovanem hribu oziroma na obsežnem platoju, trapezionalne oblike.
 
Šmihel pod Nanosom je naselje izrazito obcestnega tipa, kjer so hiše razporejene v dolgi, pravilni vrsti na obeh straneh ceste, dobro ohranjena etnološka stavbna dediščina in tudi tip parcelacije ter stara nasebinska zasnova.Skozi vas je speljana ena sama cesta , ki se v zgornjem delu vasi, imenovanem Kot razcepi še v eno pot. V času italijanske okupacije se je glavna ulica v Šmihelu imenovala Via San Michele, ulica, ki se pri Lavrinovih odcepi od glavne na levo pa Via Grappa. Tudi ob tej so hiše enakomerno razporejene. Nekatere hiše so s pročeljem obrnjene proti cesti, v veliki večini pa je k cesti obrnjena stranska stena. Tudi v Šmihelu pod Nanosom srečamo značilno »pivško hišo« čeprav se večkrat odmakne osnovni postavitvi. V Šmihelu pod Nanosom pa srečamo tudi značilno slovensko hišo. Stanovanjski del hiše se večkrat nadaljuje v hlev in leseno šupo, nad njima pa je pod streho pod. V Šmihelu pod Nanosom živi danes 172 ljudi, v vasi je 66 hišnih številk. Za primerjavo lahko navedemo podatke iz leta 1889. Takrat je bilo v vasi 70 hišnih številk in 463 prebivlcev.
 
 
GRAD PRI ŠMIHELU POD NANOSOM
 
Severno od vasi Šmihel,ob vznožju Nanosa,se dviga hrib, ki ga domačini imenujejo Grad.
 
V starejši in mlajši železni dobi (od 8.st.pr.n.št. do 2.st.pr.n.št.) je bilo na hribu naselje z utrjenimi,še danes vidnimi obrambnimi nasipi.Po obsegu je bil Grad največje naselje pripadnikov notranjske železnodobne skupnosti.Ležalo je ob prazgodovinski – jantarni poti, ki je potekala čez prelaz Razdrto, ob vznožju Nanosa, mimo Šmihela,čez Studeno in Planino proti notranjosti JV Alp.
 
Pisani antični viri omenjajo pot preko prelaza Razdrto imenovanega Okra, kot edino in najlažjo pot iz Akvileje v notranjost jugovzhodnih Alp. V zapisih za 2.st.pr.n.št. omenjajo veliko, utrjeno mesto v zaledju te poti,ki bi lahko bil ravno Grad nad Šmihelom.
 
Prebivalci naselbine so do prihoda rimljanov najverjetneje imeli popoln nadzor nad trgovino in prehodi po tej poti. Preživljali so se tudi z živinorejo, poljedelstvom in obrtjo.
 
V drugem stoletju pred našim štetjem so nadzor nad trgovino preko prelaza Razdrto prevzeli rimljani , ki so si v bližini Razdrtega zgradili neutrjeno postojanko, Grad pri Šmihelu pod Nanosom pa je bil uničen in opuščen.
 
O preselitvi Gradu nad Šmihelom pod Nanosom izvemo iz številnih poročil o izkopavanjih naselbine in grobišč, ki so ležala izven naselja, ob njegovem severnem in vzhodnem robu. Prve predmete so na Gradu našli že v sredini 19. st., ko so po naročilu amaterskega zbiralca starin E. Windischgratza izkopali nekaj grobov.
 
Načrtno izkopavanje grobišč sta konec 19. st. izpeljala J. Szombathy z Naravoslovnega dvornega muzeja na Dunaju in M.Hoernes.
 
Naselje sta raziskovala A. Müllner iz Deželnega muzeja Kranjske v Ljubljani in izkopavalec W. Schmid.
 
Leta 1983 in 1984 pa je na območju nasebine izvajala zaščitna izkopavanja T. Urleb iz Notranjskega muzeja iz Postojne.
 
Izkopane predmete hranijo v Naravoslovnem muzeju na Dunaju, Narodnem muzeju Slovenije, Deželnem muzeju Joanneum v Gradcu in v Notranjskem muzeju v Postojni.
Brezimni uporabnik