Analitična teorija števil: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
N
 
m dp+
Vrstica 1:
'''Analítična teoríja števíl''' je veja [[teorija števil|teorije števil]], ki uporablja metode [[matematična analiza|matematične analize]]. Eden od njenih prvih uspehov je bila [[Johann Peter Gustav Lejeune Dirichlet|Dirichlet]]ova uporaba analize pri [[matematični dokaz|dokaz]]u [[Dirichletov izrek o aritmetičnih zaporedjih|izreka o aritmetičnih zaporedjih]], ki zagotavlja obstoj [[neskončnost|neskončno]] mnogo [[praštevilo|praštevil]] v [[aritmetično zaporedje|aritmetičnih zaporedjih]] oblike <math>a + nb</math>, kjer sta ''a'' in ''b'' med seboj [[tuje število|tuji števili]]. Dokazi [[praštevilski izrek|praštevilskega izreka]] na podlagi [[Riemannova funkcija zeta|Riemannove funkcije ζ]] so drug mejnik.
 
Glavna rdeča nit predmeta ostaja sorodna tisti iz časa razcveta tega področja v 1930-tih. [[Multiplikativna teorija števil]] se ukvarja s porazdelitvijo praštevil, ki kot rodovne funkcije uporablja [[Dirichletova vrsta|Dirichletove vrste]]. Pričakuje se, da bodo metode veljale za splošno [[L-funkcija|L-funkcijo]], čeprav je teorija še v povojih. Tipična problema [[aditivna teorija števil|aditivne teorije števil]] sta [[Goldbachova domneva]] iz leta [[1742]] in [[Waringov problem]] iz leta [[1770]].
 
{{math-stub}}