Luka Pintar (literat): Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja
Anna333 (pogovor | prispevki)
Brez povzetka urejanja
Vrstica 5:
 
Kot sedmošolec je svoje literarne poskuse v verzih in prozi objavljal v [[Ljubljanski zvon|''Ljubljanskem zvonu'']] pod vzdevkom S. P. H. (Svitoslav Pintar Hotaveljski).
Za ST[[Slovenska Talija|Slovensko Talijo]] je prevedel [[Karl Theodor Körner|Körnerjevo]] dramo ''Tonica'' (1880), [[Frerkingovo]] burko ''Prijetno iznenadenje'' (1886), veseloigri [[Julij Rosen|Julija Rosena]] ''Nič otrok'' (1886) in [[Görlitzovo]] ''Popolno ženo'' (1888). S tem je zaključil svoja leposlovna prizadevanja ter se posvetil slovenskemu jezikoslovju in literarni zgodovini.
 
Na področju [[literarna zgodovina|literarne zgodovine]] se je uveljavil predvsem kot [[prešernoslovec]], zlasti je skrbel za korektno izdajo in komentar poezij. Raziskoval je Prešernovo literarno zapuščino in v [[Ljubljanski zvon|Ljubljanskem zvonu]] predvsem od leta [[1889]] objavljal vsebinske in filološke analize ter komentarje k njegovim pesmim. V slovenščino je prevedel tudi nekaj Prešernovih nemških pesnitev. Leta [[1900]] je pripravil kritično izdajo Prešernovih ''Poezij''. Kot dar založnika [[Ottoman Bamberg|Ottomana Bamberga]] je leta [[1905]] za [[Študijska knjižnica|Študijsko knjižnico]] pridobil Prešernovo rokopisno zapuščino.