Vera Albreht: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Kaktus999 (pogovor | prispevki)
mBrez povzetka urejanja
Brez povzetka urejanja
Vrstica 1:
'''Vera Albreht''', [[slovenci|slovenska]] [[pesnik|pesnica]], [[pisatelj|pisateljica]], [[publicist|publicistka]] in [[prevajalec|prevajalka]], *12. 2. [[1895]], [[Krško]], † 25. 5. [[1971]], [[Ljubljana]].
 
==Življenjepis==
Vrstica 11:
Med obema [[svetovna vojna|svetovnima vojnama]] je aktivno sodelovala pri [[ženska|ženskem]] gibanju, v mednarodni Ligi za mir in svobodo idr.
 
Med [[narodnoosvobodilni boj|NOB]] je bila večkrat zaprta. 6. 1. [[1944]] je bila celo internirana v [[koncentracijsko taborišče]] v [[Ravensbrück|Ravensbrücku]] v [[Nemčija|Nemčiji]]. Po [[druga svetovna vojna|2. svetovni vojni]] (osvoboditvi) sta se skupaj preselila v [[Ljubljana|Ljubljano]]. Tu je Vera Albreht delovala kot [[publicist|publicistka]] in pri [[PEN]]-u.
 
Svojo umetniško in življenjsko pot je končala leta [[1971]], stara 76 let, v Ljubljani.
Vrstica 33:
* '''''Lupinica'''''
 
[[Slika: Vera Albreht - Lupinica.jpg|thumb|right|200px|Naslovnica Lupinice - ilustriral Miki Muster]]
 
Lupinica je pravljica o plavolasi istoimenski deklici, ki je bila tako majhna, da jo je že rahel vetrič lahko odpihnil. Nekega dne je hodila po cesti, ko je kar naenkrat privihrala burja, jo dvignila visoko v nebo, tako da je pristala na krilu letala. Lupinico je letalo odneslo v neznane kraje med neznane ljudi. Držala se je je nesreča, tako da je potovala daleč proč od svojega doma.
Vrstica 40:
 
* '''''Babica in trije vnučki'''''
[[Slika: Babica_in_trije_vnučki.jpg|thumb|left|200px|Babica in trije vnučki]]
 
To je pravljica o babici, ki je sama skrbela za tri fante vnuke. Ni jim imela kaj dati v usta, zato jih je s težkim srcem poslala po svetu. Ko jih je objokovala se je k njej z neba spustila zvezda, ki ji je obljubila, da bo vnuke varovala, če ji posodi njeno srce. Tri fantiče je bilo v temnem gozdu neizmerno strah, vendar pa je nanje pazila zvezda. Ko so tavali po svetu, so prišli do prve vasi, v kateri je živel črn možakar kovač. Potegnil je najstarejšega v svojo kovačnico. Druga dva potrta vnuka sta prišla do naslednje vasi, kjer je mlinar pograbil drugega vnuka v svoj mlin. Ostal je le najmlajši in ko je prišel do tretje vasi, ga nobeden ni maral za hlapca, saj je bil premajhen. Ko je njegov jok slišala zvezda, ga je obiskala in ponesla domov k babici. Babica pa ga je kruto odslovila, ko pa je to zvezda slišala, je postajala vedno bolj bleda in babici se je vračalo srce. Babica je veselo objela svojega vnučka in mu obljubila, da bosta poiskala ostala dva brata. Odpravila sta se na pot in prišla do kovačnice, kjer je najstarejši vnuk ravno koval konja. Ko je zagledal babico in bratca je odvezal konja in odbrzeli so naprej. Prišli so še do mlina in s seboj vzeli drugega brata. Ko so prišli domov, so se spodtaknili ob kamen, vendar pa je to bila zvezda, ki ji je ugasnilo srce. Babici se je zasmilila in tako ji je za zmeraj podarila svoje srce, rekoč, da je že stara, zvezda pa je mlada in polna življenja. Vnučki so bili žalostni, ker se babica ni več prebudila, vendar pa jim je zvezda poslala tri svetle žarke, da so se naselili v srcih nesrečnih sirot.
Vrstica 89:
 
'''Literatura'''
* Janko Kos, Ksenija Dolinar, Andrej Blatnik. Slovenska književnost. Ljubljana: Cankarjeva založba, 1996: str. 11.
* Vera Albreht. Nekoč pod Gorjanci. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1960.
* Vera Albreht. Lupinica. Ljubljana: Delo, 2005. – (Jubilejna izdaja stripov Miki Muster ; 5)