Skiti: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja
Yoda (pogovor | prispevki)
Brez povzetka urejanja
Vrstica 1:
--[[Uporabnik:Tanija H.|Tanija H.]] 22:03, 27. april 2008 (CEST)[[Slika:Scythia-Parthia 100 BC.png|thumb|right|300px|Ozemlje Skitov]]
 
'''Skiti''' so bili [[Iran|iranska]] [[nomadi|nomadska]] [[ljudstvo|ljudstva]], govorili so [[iranščina|iranski jezik]], ozemlje, ki so ga naseljevali, pa je svoj obseg spreminjalo. Izmenoma so naseljevali:
* Kavkaz, z [[Azerbejdžan]]om in [[Gruzija|Gruzijo]]
* srednjeazijske stepe: [[Uzbekistan]], [[Turkmenistan]], [[Tadžikistan]], [[Afganistan]]
Vrstica 10:
Skiti so prvič omenjeni kot ''Ishkuzai'' v [[Asirci|asirskih]] [[anale|analih]] okrog leta [[700 pr. n. š]]
 
Skiti so edino [[nomadi|nomadsko]] pleme, ki je za stalno poselilo najsevernejše predele stepskega [[Ponta]].V zgodovini »se pojavijo« nekje okrog leta [[800 pr. n. št. ]], ko [[Kitajska|kitajski]] vojaški pritisk sproži premikanje sosednjih plemen proti zahodu. Skupaj s [[Kimerijci]] prodrejo v deželo [[Medijci|Medijcev]]. Tam ustanovijo državo, ki se je obdržala osemindvajset let, potem se vrnejo v [[stepa|stepi]] na sever. Prvič so omenjeni okrog leta [[670 pr. n. št.]] v [[Anale|Analih]] [[Asirci|asirskega]] vladarja Asarhadona, kot velika nevarnost za severna ozemlja njegovega kraljestva. Stara orientalska kronologija postavlja čas njihovega kraljestva med leti [[653 in 625 pr. n. št.]] Po njihovem pregonu iz [[Azija|Azije]], jih omenjata zgodovinarja [[Hekatej]] (ohranjenih nekaj odlomkov) in [[Herodot]]. [Herodot]] nam zapusti opise, ki so vezani na čas, ko [[Perzija|perzijski]] kralj [[Darej I. ]] med leti [[514 – 512 pr. n. št.]] organizira pohod proti Skitom, ki so bežali pred [[Perzija|perzijsko]] vojsko, uničevali vodnjake in živež, tako da je [[Darej I.|Darejeva]] vojska ostala brez vode in hrane. Skiti so se razdelili na tri skupine, katere so vodili trije skitski kralji. Neprestano so se izogibali neposrednem napadu, [[Darej I.]] nasede, sledi jim vse globlje in globlje v notranjost skitske zemlje, na koncu, ko naleti na območje še samo stepe in vidi, da je vojska sestradana, se zave, da mu sledi ali boj ali pa propad. [[Darej I.]] se umakne in to je pravzaprav rešilo črnomorske [[Grki|Grke ]] pred [[Perzijci|perzijsko]] invazijo. V [[stepa|stepi]] so bili [[nomadi]] mnogo močnejši od perzijske vojske, ki je morala novačiti, plačevati in oskrbovati vojsko. [[Nomadi]] pa so postali vojaki v vsakem trenutku, ne da bi to bistveno vplivalo na njihovo življenje oz. ekonomijo. Do danes ni jasno, zakaj je [[Darej I. ]] sploh šel v vojno proti Skitom, verjetno je obstajal tehten razlog, kajti nihče ne začenja vojne, brez, da ne bi pridobil koristi – bodisi ozemeljske, bodisi na moči. Mogoče se je pripravljal na napad na [[Grčija|Grčijo]], da bi pa to naredil, je moral presekati trgovske poti – torej oskrbo z žitom iz [[Ponta]] in kovino iz [[Trakija|Trakije]]. Uspeh je bil delen – uspel je zavzeti [[Trakija|Trakijo]], Skite pa ni uspel premagati.
 
Po tej zmagi, postanejo Skiti »vladarji« severnopontskega območja dokler jih ne začno ogrožati vzhodni [[Sarmati]]. V[[ 4. stol. pr. n. št]]., v času vladarja [[Ateasa]], naj bi se spopadli s
Vrstica 16:
 
Okrog štiristo let so Skiti prevladovali v obsežnem zaledju obale [[Črnega morja]], današnje južne [[Rusije]] in vzhodne [[Ukrajine]]. Nekaj malega skitskega življa, ki se je ohranil na [[Krimu]], je izginilo pred germanskimi [[Goti]] ali so se stopili z njimi v času pozne antike, tako da nimamo sledi njihove specifične kulture.
 
 
 
== Literatura: ==
 
-*Herodotus, Zgodbe/Herodot iz Halikarnasa, Slovenska matica, Ljubljana 2003.
-*Klasična doba: Helenistična doba, zbirka Človek in čas, Založba Mladinska knjiga, Ljubljana 1997, str. 144.
-*Leksikon Antika, Cankarjeva založba, Ljubljana 1998, str. 218 - 219.
-*Miličević – Bradač, M., Stara Grčka, Grci na Crnome moru, Školska knjiga, Zagreb 2004.
-*Momigliano, A., Razprave iz historiografije, I. del, Studia Humanitatis, Ljubljana 1988, str. 10 - 12.
-*Oswald Spengler v: Herodotus, Zgodbe/Herodot iz Halikarnasa, Slovenska matica, Ljubljana 2003.
-*Rolle, R., The World of the Scythians, University of California Press, Berkeley and Los Angeles 1989.
 
 
 
 
 
== Glej tudi ==