Rigoletto (opera): Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja |
Brez povzetka urejanja |
||
Vrstica 1:
'''Rigoletto''' je [[opera]] v treh dejanjih (štirih slikah) [[Italijani|italijanskega]] [[skladatelj]]a [[Giuseppe Verdi|Giuseppeja Verdija]]. Libreto je po drami ''Kralj se zabava'' [[Francozi|francoskega]] [[pisatelj]]a [[Victor Hugo|Victorja Hugoja]] napisal [[Francesco Maria Piave]].
Krstna predstava je bila v [[Benetke|beneškem]] Teatru La Fenice [[11. marec|11. marca]] [[1851]]. Naslovno vlogo je pel [[baritonist]] [[Felice Varesi]].
Opera Rigoletto je danes del železnega opernega repertoarja, v Verdijevem opusu pa je prva izmed treh oper (ob [[Travijata (opera)|Travijati]] in [[Trubadur (opera)|Trubadurju]]), s katero se je mojster zapisal med najpomembnejše operne skladatelje vseh časov.
== Osebe ==
Rigoletto, dvorni norec - baritone
Gilda, njegova hči - sopran
Vojvoda - tenor
Sparafucile, razbojnik - bas
Maddalena, njegova sestra - mezosopran
Giovanna, Gildina skrbnica mezosopran
grof Ceprano - bas
grofica Ceprano, njegova soproga - mezosopran
Matteo Borsa - tenor
grof Monterone - bas
Marullo - bariton
ječar - bas
Paž - mezosopran
== Vsebina ==
Godi se v šestnajstem stoletju v [[Mantova|Mantovi]] in bližnji okolici.
Spremljamo zgodbo grbastega norca Rigoletta, ki se v prvem dejanju posmehuje staremu grofu, ki se pritožuje, da mu je lahkoživi vojvoda zavedel hčerko. Monterone prekolne norca, ki ima tudi sam hčerko Gildo, skrbno skrito pred dvorjani. Toda vojvoda se po naključju seznani z Gildo in jo z zvijačo omreži. Dvorjani Gildo ugrabijo, misleč, da je Rigolettova ljubica, zato norec milo prosi, naj mu jo vrnejo, in prekolne dvorjane. Da bi se maščeval nad vojvodo, ki mu je zavedel hčer, najame celo ubijalca, toda nesrečna in zaljubljena Gilda se žrtvuje in umre namesto grofa. Takoj ko Rigoletto najde umirajočo hčerko, ta spozna, da se je grofovo prekletstvo uresničilo.
V operi je največji glasbeni hit [[arija]] Vojvode iz tretjega dejanja ''"La donna e mobile" /slov. Ženska je tičica/''. Skladatelj se je lepote melodije zavedal, zato jo je tenoristu pred krstno predstavo prepovedal peti v javnosti.
La donna è mobile
Qual piuma al vento,
Muta d'accento — e di pensiero.
Sempre un amabile,
Leggiadro viso,
In pianto o in riso, — è menzognero.
Refren
La donna è mobil
qual piuma al vento
Muta d'accento e di pensier!
e di pensier!
e di pensier!
È sempre misero
Chi a lei s'affida,
Chi le confida — mal cauto il core!
Pur mai non sentesi
Felice appieno
Chi su quel seno — non liba amore!
Refren
La donna è mobil
qual piuma al vento,
Muta d'accento e di pensier!
e di pensier!
e di pensier!
{{glasbena škrbina}}
|