Avtostop: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
+real photo
Brez povzetka urejanja
Vrstica 4:
 
Pogosteje se pojavlja od šestdesetih let [[20. stoletje|20. stoletja]]. Po izkušnjah potujočih so nekatera območja Slovenije in tujine dobila oznake bolj ali manj primernih, gostoljubnih, nevarnih itd. lokacij. Točke za avtostop so navadno na obrobju večjih [[mesto|mest]] in na mestnih [[vpadnica|vpadnicah]].
 
 
 
'''Leta 2007 se je v Sloveniji pričel projekt VAREN AVTOŠTOP, ki ga izvaja Mlada liberalna demokracija'''
 
Mnogi mladi so se že, ali pa se še bodo odločili za cenejši način potovanja, namreč za avtoštop. Ne glede na to, kakšni so razlogi za to, lahko gre preprosto za mladostni avanturizem, ali pa za željo po prihranku finančnih sredstev, pa se vsi strinjamo, da si tudi mladi štoparji zaslužijo ustrezno zaščito. Veliko štoparjev, pretežno pa žensk, se namreč vse prevečkrat sooči z nasiljem nekaterih voznikov, med najhujšimi primeri se pojavlja celo posilstvo, ugrabitve in smrt. Poleg nevarnosti, ki grozi mladim, ki štopajo, pa se na drugi strani pojavlja tudi nevarnost, da oseba, ki jo dobronamerni voznik pobere v avto, postane nasilna, nam kaj ukrade iz avtomobila itd.
 
Kot dodaten problem pri avtoštopanju je potrebno izpostaviti tudi prometno neurejenost mest, kje mladi štopajo. Na teh neurejenih mestih so nenehno izpostavljeni nevarnostim ko morajo pri štopanju stati na cestišču kjer jim morajo vozniki tam tudi ustavljati. Ti vozniki so tako prisiljeni ogrožati prometno varnost. Zaradi neurejenosti štoparske problematike morajo biti štoparji še vedno izpostavljeni (raznim) vremenskim razmeram. Negotovost glede vremenskih razmer, jim tako še dodatno otežuje samo štopanje.
 
Cilji projekta MLD
- Spodbuditi javno razpravo o prednostih in slabostih avtoštopanja v Sloveniji in EU, ter poiskati načine kako izboljšati stanje.
 
- Pripraviti predlog spremembe Zakona o javnih cestah, ki bi uvedla postavitev postajališč na frekventnih lokacijah: Tovrstna postajališča bi bilo po našem mnenju dobro postaviti v vseh večjih slovenskih mestih z avtocestno povezavo, kot so npr. Koper, Ljubljana, Celje, Maribor, v nekaterih seveda tudi v obe smeri. Štopanje je v nekaterih krajih, ki nimajo dostopa do kakovostne prometne infrastrukture tudi pomemben način prevoza.
- Vzorec takšnega avtoštoparskega postajališča, ki bo vključevala vse potrebno, bomo predstavili javnosti tudi v obliki makete in razstave. Naš predlog varni avtoštoparskih postajališč vsebuje tudi predlog o video nadzoru. Kamera bi posnela osebo, ki štopa, kot tudi avto, ki bi ustavil oz. pobral štoparja. Tako bi se v primeru izginotja osebe, nasilja nad osebo ipd. na videoposnetku videlo kdo, kdaj in v kateri avto je vstopil. Predlog bi vključeval tudi formularje, ki bi bili tam na razpolago. Z uporabo teh obrazcev, bi se pravno uredilo razmerje med štoparjem in voznikom. Na avtoštoparskih postajališčih bi se nahajale tudi zloženke z nasveti za varno štopanje, prometnimi informacijami itd. Te zloženke bi bile lahko dosegljive na že omenjenih točkah, lahko pa tudi pri drugih zainteresiranih institucijah in mestih, kjer se zbirajo oziroma nahajajo mladi (študentska središča, študentski domovi itd.), ki bi bile pripravljene obveščati štoparje in voznike.
 
več na [[www.avtostop.si]]
 
{{škrbina}}