Marino
Pridružen_a 24. november 2006
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Vrstica 85:
Razlika je v namenu. Enačba je splošno poimenovannje za vsak zapis oblike ''leva stran'' '''=''' ''desna stran'', ne glede na to čemu je tak zapis namenjen. Formula pa je zapis namenjen računanju neke količine. Formula ima zelo pogosto obliko enačbe, vendar pa ne vedno (npr. Heronova formula je sestavljena iz ''dveh'' enačb, ki se dopolnjujeta). Po drugi strani je enačba lahko precej splošnejša. LP [[Uporabnik:Marino|Marino]] 12:25, 17. april 2008 (CEST).
: Za Herona verjetno misliš na enačbo (formulo):
:: <math> p = \sqrt{s(s-a)(s-b)(s-c)} \!\, , </math>
: kjer je polobseg <math> s=(a+b+c)/2 \!\, </math>? Podobno za Brahmagupto in Bretschneiderja. Ne vem, vsaka enačba je verjetno lahko namenjena računanju kakšne količine, razen kakšnih trivialnih 0 = 0, ipd. Sicer razumem zakaj gre - enačbe npr. za obsege in ploščine geometrijskih likov so načeloma vse formule - menim pa, da sta besedi sopomenki. Tukaj rabijo velikokrat tudi izraza ''izraz'' in ''enakost'' (''identiteta''). Na primer: zelo znani sta linearna in kvadratna enačba, ki jima skoraj nikoli ne rečemo linearna ali kvadratna formula, pri linearni pa računamo količino ''y'' v odvisnosti od ''x'', pa ''k'' in ''n'', pri kvadratni pa ničli, itd. Matematično namen verjetno težko strogo definiraš. Hm, ali računanje ničel funkcije potem ni računanje kakšne količine? Seveda je, saj za to je lep zgled za formulo ničel [[kvadratna enačba|kvadratne enačbe]] z realnimi koeficienti. <math>y=x+1</math> in <math>x+1=0</math> sta enačbi, <math>x=vt</math> (pot pri [[premo enakomerno gibanje|premem enakomernem gibanju]]) pa potemtakem formula. Zadnja je tudi enačba, saj gre za odvisnost <math>x(v)</math> in <math>x(t)</math>, oziroma <math>x(v,t)</math>. --[[Uporabnik:XJamRastafire|xJaM]] 15:55, 17. april 2008 (CEST)
| |||