Konsonanca in disonanca: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
mBrez povzetka urejanja
Dbc334 (pogovor | prispevki)
m slog
Vrstica 2:
 
== Konsonanca ==
Konsonanca je definirana s parametri [[frekvenca|frekvenčnih]] razmerij: med toni različnih frekvenc so bolj konsonantni tisti z nižjimi števili v [[ulomek|ulomku]] ([[Pitagora]]), npr. 1:1 = [[prima]], 2:1 = [[oktava]], itd. Za konsonance velja tudi naključje harmonske sočasnosti: če se konsonance v harmonskem poteku [[večglasje|večglasne]] skladbe pojavljajo kolektivno ali v posameznih sklopih ([[aliktvotni toni]]) (Helmholtz, 1877/1954). Po tej definiciji konsonanca ni odvisna le od kvalitete intervalov med dvema tonoma, ampak tudi od tonskega [[zven]]a (t. i. barve) posameznih tonov.
 
Danes kot konsonančne intervale obravnavamo:
Vrstica 13:
Na tak način se danes poučuje začetniška [[glasbena teorija]], čeprav so bile do obdobja [[ars nova|ars nove]] terce in sekste prepovedane disonance. Konsonance lahko v sklopu harmonskega poteka uporabljamo svobodno in nepripravljene, pojavljajo se lahko na težkih ali lahkih dobah.
 
Polifona [[kadenca]] ima najprej nepopolno konsonanco na lahki dobi, nato popolno konsonanco na težki dobi, t.jtj. velika seksta se premakne v oktavo (npr. [[dur]]ovi (nepopolna) seksti D-H sledi oktava C-C').
 
== Disonanca ==
Vrstica 21:
 
=== Disonanca in glasbeni slog ===
V oreteklih obdobjih so se v okviru nauka o [[kontrapunkt]]u in [[harmonija|harmoniji]] izoblikovala natančna navodila, kako uporabljati disonance, ki so sicer v poteku dveh ali več raznolikih sočasnih melodičnih linij neizbežne. Klasična tonalna harmonija, ki za svojo osnovo privzema (v splošnem konsonančne) akorde, že v osnovi hierarhično razlikuje med bolj in manj konsonančnimi. Vsak ton, ki ne sovpada s prevladujočo harmonijo, je obravnavan kot disonanten. Posebna pozornost je posvečena nastopu disonance (kratek postop vzbuja manj pozornosti, melodični skok pa vzbuja občutek večjega neskladja, t.jtj. disonance. V skladu s tem je pomembna tudi postavitev disonantnega tona v sklopu ritma in [[tempo|tempa]] (disonance na težkih dobah učinkujejo bolj kot na lahkih).
 
=== Disonance v zgodovini zahodnoevropske glasbe ===
Vrstica 31:
* [[zvečana kvarta]] in [[zmanjšana kvinta]] (tritonus)
 
Zgodovinsko se je zahodnoevropska glasba začela z zelo omejeno definicijo konsonance, ki jo je postopno širila. Končno je [[20. stoletje]] s [[Schoenberg]]om prineslo t. i. ''emancipacijo disonance'', mnogo skladateljev tega obdobja pa je v svojih delih konsonance in disonance obravnavalo enakovredno.
 
[[Kategorija:Glasbena teorija]]