Zunajosončni planet: Razlika med redakcijama

dodanih 1.979 zlogov ,  pred 15 leti
brez povzetka urejanja
m
'''Ízvenosónčni planét''' (ali '''eksoplanét''') je [[planet]], ki [[kroženje|kroži]] okoli druge [[zvezda|zvezde]] kot je [[Sonce]] in tako pripada drugemu [[planetni sistem|planetnemu sistemu]] in ne našemu [[Osončje|Osončju]].
 
O obstoju izvenosončnih planetov so že dolgo razmišljali, vendar do [[1990.|90]]-tih let [[20. stoletje|20. stoletja]] niso našli nobenega planeta, ki bi krožil okoli zvezde z [[glavni niz|glavnega niza]]. Odkritje izvenosončnih planetov, čeprav je večina odkritih [[plinski velikan|plinskih velikanov]], je povečalo odprto vprašanje [[zunanjzemeljsko življenje|zunajzemeljskega]] [[življenje|življenja]]. Do maja [[2005]] so odkrili 156 izvenosončnih planetov v 136 planetnih sistemih. Večina teh planetov je zelo blizu matične zvezde, ki so po večini po astronomskih parametrih zelo podobne Soncu. Gre za preprosto dejstvo, da so se astronomi usmerili zgolj na tiste zvezde, ki naj bi imele Zemlji zelo podobne lastnosti in s tem vsaj malo možnosti, da bi se lahko na nekaterih od njenih planetov razvilo inteligentno življenje. Ker so te zvezde zelo blizu matičnega Sonca so to razbeljene plinske krogle. Imajo lahko kamnito sredico s primesmi železa in silicija. Ker so zelo blizu matični zvezdi, lahko astronomi v še doglednem času odkrijejo njeno opletanje, ki je v velikostnem razredu nekaj metrov v sekundi, ponavadi pa imajo tudi sinhrono orbito, kar pomeni, da se sučejo tako, da zvezdi kažejo eno lice. Obstajajo zelo majhne razlike, ki izhajajjo iz dejstva, da so bolj ali manj podobni podatkom o Merkurju in Veneri. Pri našem Merkurju, ki zvezdo obkroži v približno 88 dneh, traja njegov dan dlje, kot njegovo leto. Pri Veneri, katere magnetno polje je obrnjeno skoraj za 180 stopinj, pa traja en dan 243 dni.
 
Ker kažejo njihovim matičnim zvezdam eno lice, tam vladajo temperature, pri katerih začno izhlapevati kovine v kovinske pare. Pri vseh teh zvezdnih izvensončnih planetarnih sistemih gre še za eno zanimivost: za vprašanje njihovega nastanka. Ker so bili prvotno zelo daleč od zvezde, so počasi '''migrirali''' ("se selili") in pri tem zaradi plimskih sil raztrgali vse kamnite svetove in se končno ustalili na krožnih orbitah z majhno ekscentričnostjo. Čeprav to vprašanje še ni dobro pojasnjeno, obstaja že kar nekaj modelov, kako bi lahko zvezda privlačila te oddaljene svetove. Ko zvezda postane zadostna za stek jedrskih zlivanj, se njena gravitacija močno poveča. Protozvezde pri tem oddajajo v kozmos curke vroče plazme ob polih. Mogoče gre tudi za interakcijo med gibanjem planeta okoli njegove osi in ta proces traja, dokler se vrtenja planeta ne sinhonizira, popolnoma uskladi z lastnim gibanjem.
 
 
{{astro-stub}}
111

urejanj