Harlow Shapley: Razlika med redakcijama

odstranjenih 13 zlogov ,  pred 12 leti
m
dp
m (dp)
m (dp)
Shapley je izhajal iz [[kmet|kmečke]] [[družina|družine]]. Pri 16. letih je pustil [[šola|šolo]] in postal [[novinar]] v [[Kansas]]u. Skušal se je vpisati na [[univerza|univerzo]] za [[novinarstvo]], a je ugotovil, da bi moral čakati celo leto, preden bi bil sprejet. Ker ni hotel izgubljati časa, se je namesto novinarstva odločil za [[astronomija|astronomijo]]. Tako je postal astronom skoraj popolnoma naključno.
 
Po diplomi na Univerzi Missourija je odšel na [[Univerza Princeton|Univerzo Princeton]], kjer je sodeloval sz [[Henry Norris Russell|Henryjem RussellomRussllom]] pri raziskavah [[spremenljivka (zvezda)|spremenljivk]] in [[dvojna zvezda|dvojnih zvezd]]. Trdil je, da so kratkoperiodične [[kefeida|kefeide]] pulzirajoče [[zvezda|zvezde]], in ne [[prekrivalno dvozvezdje|prekrivalna dvozvezdja]] kot npr. [[Algol]], kjer ena zvezda zatemni drugo. S to tezo je leta [[1914]] [[doktorat|doktoriral]] in se zaposlil kot astronom na [[Observatorij Mount Wilson|Observatoriju Mount Wilson]].
 
Leta [[1918]] je raziskoval razvrstitev zvezdnih [[meglica|meglic]] v [[Vesolje|Vesolju]]. Leta [[1921]] je od nedavno umrlega [[Edward Charles Pickering|Pickering]]a prevzel mesto predstojnika [[Observatorij Harvardovega kolidža|Observatorija Harvardovega kolidža]] (HCO) in bil profesor astronomije na [[Univerza Harvard|Univerzi Harvard]], [[Cambridge]], [[Massachusetts]]. Predstojnik HCO je bil vse do leta [[1952]].
Leta [[1918]] je raziskoval razvrstitev zvezdnih [[meglica|meglic]] v [[Vesolje|Vesolju]]. Leta [[1921]] je od nedavno umrlega [[Edward Charles Pickering|Edwarda Charlesa Pickeringa]] prevzel mesto direktorja [[Observatorij Harvardovega kolidža|Observatorija Harvardovega kolidža]] (HCO) in bil profesor astronomije na [[Univerza Harvard|Univerzi Harvard]], [[Cambridge]], [[Massachusetts]]. Direktor HCO je bil vse do leta [[1952]]. Poleg tega se je ukvarjal s proučevanjem izvengalaktičnih meglic in s problemi zgradbe Vesolja. V tem času se je poglobil v raziskave oblike in velikosti [[naša Galaksija|naše Galaksije]]. Proučeval je predvsem [[kroglasta zvezdna kopica|kroglaste kopice]] - velike [[zvezdni sestav|sestave zvezd]], ki ležijo na robu naše Galaksije. Večina kroglastih kopic vsebuje kratkoperiodične spremenljivke tipa RR [[Lira (ozvezdje)|Lire]], s pomočjo katerih je Shapley določil njihovo oddaljenost. Zvezo med [[navidezni sij|navideznim sijem]] in [[perioda|periodo]] sija kefeid, ki jo je odkrila [[Henrietta Swan Leavitt|Leavitt]]ova je izrazil z njihovim [[absolutni izsev|absolutnim izsevom]]. Odkril je, da kroglaste zvezdne kopice niso popolnoma okrogle. Iz meritev je ocenil premer naše Galaksije. Danes vemo, da znaša okoli 100.000 do 80.000 [[svetlobno leto|svetlobnih let]]. Skupaj s [[Frederick Hanley Seares|Seares]]om je na Observatoriju Mt. Wilson raziskoval zgradbo naše Galaksije in vse bolj je postalo jasno, da [[Sonce]] ni v središču naše Galaksije. S proučevanjem prostorske porazdelitve [[zvezdna gruča|zvezdnih gruč]] sta odkrila, da tvorijo [[krogla|kroglo]] s središčem na galaktični ravnini, na razdalji kakšnih 30.000 [[parsek|pc]] od Sonca. Izsledki raziskovanja [[simetrija|simetrije]] in [[dinamika|dinamike]] so vodili k sklepu, da je ta [[točka]] središče zvezdnega sestava, da je Sonce oddaljeno od središča naše Galaksije 30.000 pc in da so razsežnosti naše Galaksije približno 10-krat večje od [[Jacobus Cornelius Kapteyn|Kapteyn]]ovih vrednosti iz začetka [[20. stoletje|20. stoletja]].
 
Leta [[1918]] je raziskoval razvrstitev zvezdnih [[meglica|meglic]] v [[Vesolje|Vesolju]]. Leta [[1921]] je od nedavno umrlega [[Edward Charles Pickering|Edwarda Charlesa Pickeringa]] prevzel mesto direktorja [[Observatorij Harvardovega kolidža|Observatorija Harvardovega kolidža]] (HCO) in bil profesor astronomije na [[Univerza Harvard|Univerzi Harvard]], [[Cambridge]], [[Massachusetts]]. Direktor HCO je bil vse do leta [[1952]]. Poleg tega se je ukvarjal s proučevanjem izvengalaktičnih meglic in s problemi zgradbe Vesolja. V tem času se je poglobil v raziskave oblike in velikosti naše [[našaRimska Galaksija|našecesta (galaksija)|Galaksije]]. Proučeval je predvsem [[kroglasta zvezdna kopica|kroglaste kopice]] - velike [[zvezdni sestav|sestave zvezd]], ki ležijo na robu naše Galaksije. Večina kroglastih kopic vsebuje kratkoperiodične spremenljivke tipa RR [[Lira (ozvezdje)|Lire]], s pomočjo katerih je Shapley določil njihovo oddaljenost. Zvezo med [[navidezni sij|navideznim sijem]] in [[perioda|periodo]] sija kefeid, ki jo je odkrila [[Henrietta Swan Leavitt|Leavitt]]ova je izrazil z njihovim [[absolutni izsev|absolutnim izsevom]]. Odkril je, da kroglaste zvezdne kopice niso popolnoma okrogle. Iz meritev je ocenil premer naše Galaksije. Danes vemo, da znaša okoli 100.000 do 80.000 [[svetlobno leto|svetlobnih let]]. Skupaj s [[Frederick Hanley Seares|Seares]]om je na Observatoriju Mt. Wilson raziskoval zgradbo naše Galaksije in vse bolj je postalo jasno, da [[Sonce]] ni v središču naše Galaksije. S proučevanjem prostorske porazdelitve [[zvezdna gruča|zvezdnih gruč]] sta odkrila, da tvorijo [[krogla|kroglo]] s središčem na galaktični ravnini, na razdalji kakšnih 30.000 [[parsek|pc]] od Sonca. Izsledki raziskovanja [[simetrija|simetrije]] in [[dinamika|dinamike]] so vodili k sklepu, da je ta [[točka]] središče zvezdnega sestava, da je Sonce oddaljeno od središča naše Galaksije 30.000 pc in da so razsežnosti naše Galaksije približno 10-krat večje od [[Jacobus Cornelius Kapteyn|Kapteyn]]ovih vrednosti iz začetka [[20. stoletje|20. stoletja]].
Leta 1918 je predlagal svoj [[model (znanost)|model]] naše Galaksije. Novejša ocena oddaljenosti Sonca od jedra naše Galaksije je 32.000 svetlobnih let. Leta [[1920]] so na Narodni akademiji znanosti v Washingtonu pripravili slavno »[[Velika razprava|Veliko razpravo]]« med Shapleyjem in [[Heber Doust Curtis|Hebrom Curtisom]]. Curtis je trdil, da so zvezdne meglice prave [[galaksija|galaksije]] in da je naša Galaksija veliko manjša, kot jo je ocenil Shapley. Izkazalo se je, da je imel Shapley prav glede velikosti, a tudi Curtis se ni motil, ko je trdil, da spiralne galaksije ležijo daleč stran od Rimske ceste. To je potrdil nekaj let kasneje leta [[1922]] [[Edwin Powell Hubble|Hubble]] z 2.540 [[milimeter|mm]] zrcalnim [[daljnogled]]om na Mt. Wilsonu. Shapley je sprejel ta dokaz in se posvetil nadaljnjemu delu.
 
Leta 1918 je predlagal svoj [[model (znanost)|model]] naše Galaksije. Novejša ocena oddaljenosti Sonca od jedra naše Galaksije je 32.000 svetlobnih let. Leta [[1920]] so na Narodni akademiji znanosti v Washingtonu pripravili slavno »[[Velika razprava|Veliko razpravo]]« med Shapleyjem in [[Heber Doust Curtis|Hebrom Curtisom]]. Curtis je trdil, da so zvezdne meglice prave [[galaksija|galaksije]] in da je naša Galaksija veliko manjša, kot jo je ocenil Shapley. Izkazalo se je, da je imel Shapley prav glede velikosti, a tudi Curtis se ni motil, ko je trdil, da spiralne galaksije ležijo daleč stran od Rimske ceste. To je potrdil nekaj let kasneje leta [[1922]] [[Edwin Powell Hubble|Hubble]] z 2.5402540 [[milimeter|mm]] zrcalnim [[daljnogled]]om na Mt. Wilsonu. Shapley je sprejel ta dokaz in se posvetil nadaljnjemu delu.
 
Odkril je dve pritlikavi galaksiji v [[Kipar (ozvezdje)|Kipar]]ju in [[Peč (ozvezdje)|Peči]], ki sta članici naše [[Krajevna skupina|Krajevne jate]], kamor spada poleg naše Galaksije, še [[Andromedina galaksija|galaksija v Andromedi]] in več kot 30 drugih manjših galaksij, ki se ne oddaljujejo druga od druge.
[[spektroskopija|spektroskopije]]. Ocenil je, da mora zemeljsko [[ozračje]] zajeti vsak dan na tisoče milijonov utrinkov, izmed katerih je kvečjemu eden izmed stotih dovolj svetel, da ga lahko opazimo s prostim [[človeško oko|očesom]].
 
Leta [[1932]] je z [[Adelaide Ames|Adelaideo Amesovo]] izdal seznam 1.2491249 svetlih galaksij. Katalog je pokazal, da je porazdelitev galaksij, svetlejših od 13<sup>m</sup>, severno in južno od Galaktične ravnine, čisto drugačna. Njuno delo je prvo pokazalo da Vesolje verjetno vsebuje znaten delež nehomogenih in izotropičnih območij. Najbolj pomembna značilnost kart, ki sta jih izdelala leta [[1938]], je bila jata v [[Devica (ozvezdje)|Devici]] (Virgo), kjer so se območja širila navzven na obe strani od jate z dolžino večjo od 5<sup>10</sup> svetlobnih let. Pozneje so [[Erik Bertil Holmberg|Holmberg]], [[Gérard Henri de Vaucouleurs|de Vaucouleurs]] in [[George Ogden Abell|George Abell]] odkrili prvo [[Krajevna superjata|Krajevno superjato]]. Iz kart Shapleyja in Amesove so bile razvidne tudi tri neodvisne zgostitve galaksij, ločene [[superjata|superjate]] vidne iz daljave. Astronomi sedaj verjamejo, da superjate napolnjujejo približno 10 % [[prostornina|prostornine]] Vesolja. Večina galaksij, gruč in jat pripada superjatam, prostor med njimi pa je relativno prazen. Velikost superjat se spreminja v območju nekaj 10 [[milijard]] svetlobnih let. Verjetno v zgodnjem Vesolju ni bilo dovolj [[čas]]a, da bi na razdaljah večjih od superjat postalo nehomogeno. Superjate so dinamično neuravnovešene tvorbe, kar pomeni, da v njih ni bilo mešanj [[snov]]i, ki so značilna za sestave, dovolj premešanih z večkratnimi prehodi.
 
Rusko-ameriški psihiater [[Immanuel Welikowsky]] (Emanuel Velikovski) je leta [[1949]] obiskal Shapleyja, da bi prebral njegov rokopis knjige ''Trčenje svetov'', Shapley pa je odklonil, ker je menil, da je [[teorija]] premalo podkrepljena z zanesljivimi podatki. Ko se je Shapley upokojil, se je ukvarjal s pisanjem knjig in postal eden najpriljubnejših [[pisatelj]]ev. Zelo presenetljivo je, da so ga leta [[1950]] obtožili [[komunizem|komunističnega]] simpatizerstva v obdobju preganjanja, ki ga je vodil senator [[Joseph McCarthy]], vendar so ga oprostili vseh obtožb.