121.231
urejanj
Harlow Shapley: razlika med redakcijama
m
dp
m (dp) |
m (dp) |
||
|
Shapley je izhajal iz [[kmet|kmečke]] [[družina|družine]]. Pri 16. letih je pustil [[šola|šolo]] in postal [[novinar]] v [[Kansas]]u. Skušal se je vpisati na [[univerza|univerzo]] za [[novinarstvo]], a je ugotovil, da bi moral čakati celo leto, preden bi bil sprejet. Ker ni hotel izgubljati časa, se je namesto novinarstva odločil za [[astronomija|astronomijo]]. Tako je postal astronom skoraj popolnoma naključno.
Po diplomi na Univerzi Missourija je odšel na [[Univerza Princeton|Univerzo Princeton]], kjer je sodeloval
Leta [[1918]] je raziskoval razvrstitev zvezdnih [[meglica|meglic]] v [[Vesolje|Vesolju]]. Leta [[1921]] je od nedavno umrlega [[Edward Charles Pickering|Pickering]]a prevzel mesto predstojnika [[Observatorij Harvardovega kolidža|Observatorija Harvardovega kolidža]] (HCO) in bil profesor astronomije na [[Univerza Harvard|Univerzi Harvard]], [[Cambridge]], [[Massachusetts]]. Predstojnik HCO je bil vse do leta [[1952]].
Leta [[1918]] je raziskoval razvrstitev zvezdnih [[meglica|meglic]] v [[Vesolje|Vesolju]]. Leta [[1921]] je od nedavno umrlega [[Edward Charles Pickering|Edwarda Charlesa Pickeringa]] prevzel mesto direktorja [[Observatorij Harvardovega kolidža|Observatorija Harvardovega kolidža]] (HCO) in bil profesor astronomije na [[Univerza Harvard|Univerzi Harvard]], [[Cambridge]], [[Massachusetts]]. Direktor HCO je bil vse do leta [[1952]]. Poleg tega se je ukvarjal s proučevanjem izvengalaktičnih meglic in s problemi zgradbe Vesolja. V tem času se je poglobil v raziskave oblike in velikosti [[naša Galaksija|naše Galaksije]]. Proučeval je predvsem [[kroglasta zvezdna kopica|kroglaste kopice]] - velike [[zvezdni sestav|sestave zvezd]], ki ležijo na robu naše Galaksije. Večina kroglastih kopic vsebuje kratkoperiodične spremenljivke tipa RR [[Lira (ozvezdje)|Lire]], s pomočjo katerih je Shapley določil njihovo oddaljenost. Zvezo med [[navidezni sij|navideznim sijem]] in [[perioda|periodo]] sija kefeid, ki jo je odkrila [[Henrietta Swan Leavitt|Leavitt]]ova je izrazil z njihovim [[absolutni izsev|absolutnim izsevom]]. Odkril je, da kroglaste zvezdne kopice niso popolnoma okrogle. Iz meritev je ocenil premer naše Galaksije. Danes vemo, da znaša okoli 100.000 do 80.000 [[svetlobno leto|svetlobnih let]]. Skupaj s [[Frederick Hanley Seares|Seares]]om je na Observatoriju Mt. Wilson raziskoval zgradbo naše Galaksije in vse bolj je postalo jasno, da [[Sonce]] ni v središču naše Galaksije. S proučevanjem prostorske porazdelitve [[zvezdna gruča|zvezdnih gruč]] sta odkrila, da tvorijo [[krogla|kroglo]] s središčem na galaktični ravnini, na razdalji kakšnih 30.000 [[parsek|pc]] od Sonca. Izsledki raziskovanja [[simetrija|simetrije]] in [[dinamika|dinamike]] so vodili k sklepu, da je ta [[točka]] središče zvezdnega sestava, da je Sonce oddaljeno od središča naše Galaksije 30.000 pc in da so razsežnosti naše Galaksije približno 10-krat večje od [[Jacobus Cornelius Kapteyn|Kapteyn]]ovih vrednosti iz začetka [[20. stoletje|20. stoletja]]. ▼
▲
Leta 1918 je predlagal svoj [[model (znanost)|model]] naše Galaksije. Novejša ocena oddaljenosti Sonca od jedra naše Galaksije je 32.000 svetlobnih let. Leta [[1920]] so na Narodni akademiji znanosti v Washingtonu pripravili slavno »[[Velika razprava|Veliko razpravo]]« med Shapleyjem in [[Heber Doust Curtis|Hebrom Curtisom]]. Curtis je trdil, da so zvezdne meglice prave [[galaksija|galaksije]] in da je naša Galaksija veliko manjša, kot jo je ocenil Shapley. Izkazalo se je, da je imel Shapley prav glede velikosti, a tudi Curtis se ni motil, ko je trdil, da spiralne galaksije ležijo daleč stran od Rimske ceste. To je potrdil nekaj let kasneje leta [[1922]] [[Edwin Powell Hubble|Hubble]] z 2.540 [[milimeter|mm]] zrcalnim [[daljnogled]]om na Mt. Wilsonu. Shapley je sprejel ta dokaz in se posvetil nadaljnjemu delu. ▼
▲Leta 1918 je predlagal svoj [[model (znanost)|model]] naše Galaksije. Novejša ocena oddaljenosti Sonca od jedra naše Galaksije je 32.000 svetlobnih let. Leta [[1920]] so na Narodni akademiji znanosti v Washingtonu pripravili slavno »[[Velika razprava|Veliko razpravo]]« med Shapleyjem in [[Heber Doust Curtis|Hebrom Curtisom]]. Curtis je trdil, da so zvezdne meglice prave [[galaksija|galaksije]] in da je naša Galaksija veliko manjša, kot jo je ocenil Shapley. Izkazalo se je, da je imel Shapley prav glede velikosti, a tudi Curtis se ni motil, ko je trdil, da spiralne galaksije ležijo daleč stran od Rimske ceste. To je potrdil nekaj let kasneje leta [[1922]] [[Edwin Powell Hubble|Hubble]] z
Odkril je dve pritlikavi galaksiji v [[Kipar (ozvezdje)|Kipar]]ju in [[Peč (ozvezdje)|Peči]], ki sta članici naše [[Krajevna skupina|Krajevne jate]], kamor spada poleg naše Galaksije, še [[Andromedina galaksija|galaksija v Andromedi]] in več kot 30 drugih manjših galaksij, ki se ne oddaljujejo druga od druge.
[[spektroskopija|spektroskopije]]. Ocenil je, da mora zemeljsko [[ozračje]] zajeti vsak dan na tisoče milijonov utrinkov, izmed katerih je kvečjemu eden izmed stotih dovolj svetel, da ga lahko opazimo s prostim [[človeško oko|očesom]].
Leta [[1932]] je z [[Adelaide Ames|Adelaideo Amesovo]] izdal seznam
Rusko-ameriški psihiater [[Immanuel Welikowsky]] (Emanuel Velikovski) je leta [[1949]] obiskal Shapleyja, da bi prebral njegov rokopis knjige ''Trčenje svetov'', Shapley pa je odklonil, ker je menil, da je [[teorija]] premalo podkrepljena z zanesljivimi podatki. Ko se je Shapley upokojil, se je ukvarjal s pisanjem knjig in postal eden najpriljubnejših [[pisatelj]]ev. Zelo presenetljivo je, da so ga leta [[1950]] obtožili [[komunizem|komunističnega]] simpatizerstva v obdobju preganjanja, ki ga je vodil senator [[Joseph McCarthy]], vendar so ga oprostili vseh obtožb.
| |||