Radikal (kemija): Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m - prestavitev Radikali na Radikal (kemija) |
lipidna peroksidacija, vloga antioksidantov |
||
Vrstica 30:
Enota za merjenje prostih radikalov je U.CARR.
==Lipidna peroksidacija==
Najbolj pogosta škoda, nastala zaradi prostih radikalov, vključuje oksidacijo maščobnih zmesi, imenovanih [[lipidi]]. Kemiki uporabljajo izraz lipidi, za poimenovanje maščob in olj, ter izraz lipidna peroksidacija, za škodo, ki jo povzročijo prosti radikali. Po domače se lipidni peroksidaciji reče kar »pokvarjeno je«. Gre za proces, ki onesposablja funkcionalnost membran in homeostazo organizma. Maščobe hitro reagirajo s prostimi radikali in tako se razširi lipidna peroksidacija ter vse ostale verižne reakcije prostih radikalov. Lipidi so organske snovi, topne v organskem (malo polarnem ali nepolarnem) topilu in netopne v vodi. To pa niso samo maščobna telesa, spravljena v maščobnih tkivih, temveč tudi vitalne komponente, podobne hormonu [[prostatna žleza|prostatne žleze]] in [[celična membrana|celične membrane]]. Zaradi poškodovane celične membrane celica umre, saj ne more uvažati hranil in kisika iz krvi ter izvažati odpadnih snovi in [[ogljikov dioksid|ogljikovega dioksida]] v krvi. Kadar je celična membrana poškodovana, celica ne uspe zaslutiti oz. prepoznati prisotnost sosednjih celic. To je vzrok, da začne rasti brez nadzora. Rastoče celice brez nadzora pa niso normalne celice, ampak rakave. [[Peroksidacija]] poteče, ko kakršen koli prosti radikal napade nenasičeno maščobno kislino (npr. v membrani). Čimbolj nenasičena je ta maščobna kislina, tem bolj je dovzetna za napade prostih radikalov. Radikal na koncu maščobne kisline reagira z vodikom. Sprosti se voda, na koncu maščobne kisline pa nastane ogljik-centriran radikal. Ta radikal hitro reagira z O<sub>2</sub>. Posledica je nastanek peroksilnega radikala. Le-ta lahko napade druge maščobne kisline in tako nadaljuje verigo reakcij, sam pa se pretvori v lipidno peroksidazo (CO<sub>2</sub>H). Lipidna peroksidaza se začne nabirati v membrani ter jo naredi nestabilno in nepropustno za ione. Peroksilni radikali pa poleg membranskih lipidov napadajo tudi membranske proteine in s tem poškodujejo encime, receptorje, signalni sistem in podobno.
==Vloga antioksidantov==
Telo proste radikale nevtralizira in tako ohranja celično ravnovesje s pomočjo encimskih sistemov in [[antioksidanti|antioksidantov]] (»lovilcev prostih radikalov« oziroma snovi, ki varujejo posamezno celico v človeškem organizmu pred oksidacijo – prostimi radikali). Antioksidant je substanca, ki odloži ali prepreči oksidacijo [[substrat]]a in pravimo, da deluje kataličino pri preprečitvi oksidacijske škode ([[katalizator]] namreč pospeši kemijske reakcije, ne da bi vstopil v reakcijo). Pomembnejši antioksidanti so [[vitamin C]], [[vitamin E]], [[selen]] in [[beta karoten]], poznamo pa še [[alfa karoten]] (skupaj z betakarotenom spadata pod karotenoide), flavonoide, izoflavone, [[cink]] (skupaj s selenom ga uvrščamo pod [[minerali|minerale]]), [[glutation]], [[ubikinon]], [[koencim Q10]], [[lipoična kislina|lipoično kislino]] in [[melatonin]]. Zadostna količina teh antioksidantov je za pravilno delovanje celice nujno potrebna. V nasprotnem primeru lahko namreč prosti radikali povzročijo bolezenske spremembe v celicah in tkivih. Ko se ravnovesje med prostimi radikali in antioksidanti poruši, govorimo o [[oksidativni stres|oksidativnem stresu]], ki privede do različnih bolezni. Tega antioksidanti preprečujejo z lovljenjem prostih radikalov in popravilom ali odstranjevanjem oksidativno poškodovanih biomolekul (celic). Antioksidante po kemijski zgradbi delimo na vodotopne in lipofilne (topni v maščobah).
Raziskave so pokazale, da antioksidanti pomagajo zavirati razvoj nekaterih obolenj – zmanjšujejo tveganje za razvoj [[rak]]a, za začetni razvoj ateroskleroze, za bolezni, ki so povezane s [[kajenje]]m ([[pljučni rak]], bolezni [[srce|srca]] in [[ožilje|ožilja]]), zamotnitev očesne leče ([[siva mrena]]) in poškodbe tkiv med operacijami. Prav tako izboljšujejo delovanje imunskega sistema, povečujejo telesne sposobnosti pri naporih in ohranjajo živčne celice. Pred prostimi radikali se ni moč zavarovati, lahko pa poskrbimo, da s pravilno prehrano ali z vitaminskimi izdelki vnesemo v svoje telo nekoliko več antioksidantov. Manj kalorična prehrana pomeni manj razpada snovi s pomočjo kisika in s tem manj prostih radikalov, ki nastajajo in se sproščajo pri presnovi v vsaki telesni celici, kar pa pomeni daljše [[življenje]]. Nizkokalorična hrana poveča izločanje antioksidativnih encimov in melatonina. Res je, da uravnotežena prehrana vsebuje dovolj antioksidantov, vendar pa je potrebna še normalna [[absorbcija]] iz prebavil. Pri intenzivnih treningih z utežmi se močno poveča potreba po antioksidantih, zato jih je potrebno vnesti veliko več kot za normalno oziroma neaktivno življenje. Zadostna količina antioksidantov v prehrani tudi zmanjša čas rekuperacije [[mišičje|mišičja]]. Ne gre pa zanemariti dejstva, da so visoki odmerki nekaterih antioksidantov lahko nevarni – predvsem lipofilnih, ki se ne izločijo z urinom kot to storijo vodotopni, temveč se akumulirajo v telesu.
==Literatura==
| |||