Radikal (kemija): Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
splošno |
nastanek |
||
Vrstica 5:
Prosti radikali so atomi, molekule, ioni ali kompleksi, ki imajo neparno število elektronov oziroma jim primanjkuje elektronov. Primer prostega radikala je metilni radikal (CH<sub>3</sub>), ki lahko nastane tudi pri cepitvi [[kovalentna vez|kovalentne vezi]] med atomoma [[ogljik]]a v molekuli [[etan]]a (H<sub>3</sub>C – CH<sub>3</sub> ↔ 2 CH<sub>3</sub>). So zelo reaktivni in posledično tudi nestabilni. Zaradi omenjenih lastnosti hitro reagirajo z drugimi molekulami, spojinami. Tovrstne reakcije potekajo nenadzorovano, mimo encimskih sistemov, in so škodljive za [[celica|celico]], saj jo poškodujejo, kot posledica pa nastopijo razna obolenja. Če jih je v [[telo|telesu]] preveč, napadejo zdrave celice, poškodujejo [[protein]]e, maščobe, [[DNK]] in [[RNK]]. Pravzaprav gre za biokemične škodljivce, ki povzročajo od 80 do 90 odstotkov vseh degenerativnih bolezni. Kadar prosti radikali reagirajo s celičnimi membranami zdravih maščobnih celic, nastanejo lipidni peroksidi. Ti so zelo obstojni in še posebno škodljivi, saj lahko telesu povzročijo trajno škodo. Ta škoda se pokaže v obliki degenerativnih bolezni, kot so [[diabetes]], [[ateroskleroza]], [[artritis]], prehitro staranje, [[očesna mrena]], kožne gube in rakava obolenja.
Veriga reakcij tisočih prostih radikalov se lahko prične v sekundi. Deaktiviramo jih lahko z obnovitvijo elektronskega para. Oksidacije in reakcije prostega radikala so okoli nas, pa se najverjetneje niti ne zavedamo za kaj gre. Ko [[železo]] zarjavi, se [[kisik]] združi z železom in rezultat je [[oksid]]. Prav tako je delo prostega radikala pokvarjeno [[maslo]], pokvarjeno zelenjavno olje, ali pa naribano [[jabolko]], ki zaradi [[oksidacija|oksidacije]] potemni.
==Nastanek==
Prosti radikali v telesu nastajajo neprestano. Deloma nastajajo naravno, kot nezaželeni produkti pri nepopolnem [[celično dihanje|celičnem dihanju]]. Nekaj jih tvorijo bele [[krvne celice]], da z njimi napadajo [[bakterija|bakterije]]. Večino kisika, ki ga vdihujemo pri [[dihanje|dihanju]] (približno 95 %) porabijo celice za presnovo, torej za proizvodnjo [[energija|energije]]. Preostali kisik pa se porabi za nastanek prostih radikalov. Gre za normalen fiziološki proces. Ti radikali nam koristijo, dokler so pod nadzorom. Veliko radikalov pa lahko nastane tudi zaradi vnosa različnih telesu tujih snovi ([[pesticidi]], [[katran]], umetna barvila, [[konzervansi]], zdravila) ali zaradi izpostavljenosti ionizirajočemu sevanju. Seveda se je tem stvarem moč izogibati, nikakor pa ne v celoti izogniti. Prav tako se ne moremo izogniti radikalom, ki nastajajo v telesu naravno. Kljub temu, da radikali v nas nastajajo neprestano, naše telo ne postane žarko, tako kot se npr. pokvari maščoba na [[zrak]]u. V živih bitjih so se namreč razvili mnogi mehanizmi, ki zmanjšujejo nastajanje radikalov, jih odstranjujejo in popravljajo škodo, ki so jo ti že povzročili. Tovrstni mehanizmi potrebujejo za svoje delovanje različne snovi, ki jih dobimo s hrano, predvsem s [[sadje]]m, [[zelenjava|zelenjavo]], pa tudi z zdravilnimi rastlinami - [[vitamin C]] ([[askorbinska kislina]]), [[vitamin E]] ([[alfa tokoferol]]), [[provitamin A]] ([[beta karoten]]), [[cink]] in [[selen]].
Telo naravno proizvaja [[encim]] SOD ([[superoksidna dismutaza]]), ki nevtralizira proste radikale in preprečuje nastanek lipidnih peroksidov. Dedni dejavniki in način življenja pa vplivajo na proizvod količine SOD v telesu pri posamezniku. Če telo ne uspe proizvesti zadostne količine SOD pod 5 nanomolov na mililiter seruma, se začne sekundarna oksidativna škoda, ki vodi v degenerativne bolezni. MAK spodbudi telo, da proizvede večjo količino SOD, ter hkrati v telesu učinkuje zelo podobno kot ta encim.
| |||