117
urejanj
→Strokovno delo
|
Sodeloval je pri stalnem strokovnem izpopolnjevanju [[slavistika|slavistov]] in vplival na položaj [[slovenski jezik|slovenskega jezika]] v šoli in družbi. Prosvetno in publicistično delo, ki ga je opravljal v študentskih letih, je nadaljeval kot učitelj in ravnatelj, pri svojem delu pa ohranja stike z [[Notranjska|Notranjsko]] in Postojno. Je avtor učbenikov Književnost I ([[1981]]), Književnost II ([[1982]]) in Književnost, primerjalni učbenik za srednje šole s italijanskim učnim jezikom na Koprskem ([[1990]]) in soavtor pri drugih [[učbeniki za književnost|učbenikih za književnost]] v srednjih šolah. Po njegovi zaslugi je leta [[1996]] začela izhajati revija ''[[Slovenščina v šoli]]'', ki ji je bil prvih pet let tudi glavni in odgovorni urednik.
Skupaj z [[Marjan Štrancar|Marjanom Štrancarjem]] je leta [[1996]] izdal knjigo ''[[Abecedarij književnosti za štiriletne srednje šole]]'', leta [[1999]] izbor esejev ''[[Zapisi o materinščini in njenih mojstrih]]'', v
Svoje delo je skrbno povezoval s Slovenci zunaj meja matične domovine: na njegovo pobudo so se na vsakoletnih tekmovanjih pričeli srečevati dijaki postojnske gimnazije in [[Znanstveni licej France Prešeren|Znanstvenega liceja France Prešeren v Trstu]], kar se je razvilo v vsakoletne manifestacije dijakov z obeh strani meje; zamejski dijaki so se pričeli udeleževati tekmovanja za [[Cankarjevo priznanje]] itd. Leta [[1990]] je izšel učbenik ''[[Književnost (Fatur)|Književnost]]'', v tem času je nastala tudi njegova knjiga književno-didaktičnih študij ''[[Brvi, ne mostovi]]''. Nekatere svoje poglede na slovensko književnost je navedel v vademekumu ''[[Slovenska leposlovna književnost (1992)]]''. Na njegovo pobudo je bila ustanovljena skupina za prenovo pouka slovenskega jezika v srednjih šolah, vodil je podskupino za književnost.
| |||