Točnost in natančnost: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m +p
+
Vrstica 1:
'''Tóčnost''' je na področju [[znanost]]i, [[tehnika|tehnike]], [[industrija|industrije]] in [[statistika|statistike]] stopnja [[ustreznost]]i [[mera (matematika)|merjene]] ali izračunane [[količina|količine]] glede na njeno dejansko (resnično) [[vrednost]]. Točnost je v tesni zvezi z '''[[natančnost|natánčnostjo]]''', ki je stopnja, za katero nadaljne [[meritev|meritve]] ali izračuni kažejo enake ali podobne [[rezultat]]e. Rezultati izračunov ali meritev so lahko točni, ne pa natančni, so lahko natančni, ne pa točni, so lahko oboje ali pa so hkrati nenatančni in netočni. Rezultat je veljaven, če je hkrati točen in natančen. Sorodna pojma sta [[napaka]] (naključna spremenljivost v raziskovanju) in pristranskostpopačenje (nenaključni ali neposredni vplivi, ki jih povzročajopovzroča faktoren ali faktorjiveč faktorjev, nepovezaninepovezanih od [[odvisne in neodvisne spremenljivke|neodvisne spremenljivke]]).
 
== Podobnost s tarčo ==
Vrstica 15:
Idealna [[merilna priprava]] je hkrati točna in natančna, ter daje meritve, ki so vse blizu skupaj in porazdeljene brez raztrosa okoli znane vrednosti. Točnost in natančnost merilnega procesa se po navadi doseže s ponavljajočimi meritvami [[sledljivost|sledljive]] referenčne standardne količine. Te količine so določene z [[mednarodni sistem enot|mednarodnim sistemom enot]], vzdržujejo pa jih nacionalne [[organizacija za standarde|organizacije za standarde]], na primer [[Slovenski inštitut za standardizacijo]] ([[SIST]]) ali ameriški [[Nacionalni inštitut za standarde in tehnologijo]] ([[NIST]]).
 
V mnogih primerih lahko natančnost opredelimo s pomočjo [[standardni odklon|standardnega odklona]] meritev, ki ga včasih nepravilno imenujemo [[standardna napaka]] merilnega procesa. Manjši je standardni odklon, večja je natančnost. V nekaterih virih je natančnost določena kot [[obratna vrednost]] [[varianca|variance]] <math>\sigma^{2}</math>. Nekateri viri mešajo natančnost z [[interval zaupanja|intervalom zaupanja]]. Interval, določen s standardnim odklonom, je 68,3 % (»ena sigma«) intervala zaupanja meritve. Če je bilo narejenih dovolj meritev za točno določitev standardnega odklona procesa in če se v merilnem procesu pojavljajo [[normalna porazdelitev|normalno porazdeljene]] napake, je verjetno, da bo 68,3 % pravih vrednosti merjene lastnosti ležalo znotraj enega standardnega odklona merjene vrednosti, 95,4 % znotraj dveh in 99,7 % znotraj treh.
 
To velja tudi, kadar se meritve ponavljajo in povprečujejo. Tedaj je izraz standardna napaka ustrezna: natančnost povprečne vrednosti je enaka znanemu standardnemu odklonu procesa, deljena s kvadratnim korenom od števila povprečenih meritev. [[Centralni limitni izrek]] naprej kaže, da bo [[verjetnostna porazdelitev]] povprečenih meritev bližje normalni porazdelitvi kot pa porazdelitev posameznih meritev.
 
Glede na točnost lahko razlikujemo:
 
* razliko med [[srednja vrednost|srednjo vrednostjo]] meritev in referenčno vrednostjo, popačenjem. Določevanje in popravljanje zaradi popačenja je nujno za [[umerjanje]],
* kombinirano stanje z natančnostjo.
 
Običajni dogovor v znanosti in tehniki je, da se točnost in/ali natančnost izrazita implicitno z [[značilne števke|značilnimi števkami]], Kadar ni posebej rečeno, je meja napake ena polovica vrednosti zadnjega značilnega mesta. Zapisane dolžine 843,6 m, 843,0 m ali 800,0 m bi dale mejo 0,05 m (zadnja značilna števka je desetina dolžine), zapis 8436 m pa bi dal mejo napake 0,5 m (zadnje značilne števke so vrednosti enote).
 
Odčitek 8000 m s slednimi ničlami brez [[decimalna vejica|decimalne vejice]] je dvoumno. Sledne ničle so lahko ali pa niso mišljene kot značilne števke. Da se ognemo tej dvoumnosti, lahko [[število|številsko]] vrednost predstavimo v [[znanstveni zapis|znanstvenem zapisu]]: »8,0 · 10<sup>3</sup> m« nakazuje, da je prva sledna ničla značilna (odtod meja napake 50 m), »8,000 · 10<sup>3</sup> m pa nakazuje, da so vse tri sledne ničle značilne, kjer je meja napake 0,5 m. Podobno lahko uporabimo večkratnik osnovne [[merska enota|merske enote]]: »8,0 km« je enako kot »8,0 · 10<sup>3</sup> m. V bistvu je meja napake 0,05 km, kar je 50 m. Zanašanje na ta dogovor lahko vodi do napak [[lažna natančnost|lažne natančnosti]], kadar sprejemamo podatke od virov, ki se dogovora ne držijo.
 
Če gledamo na to z druge strani, bi vrednost 8 pomenila, da smo meritev opravili z natančnostjo »1« (merilna priprava je lahko merila do prvega mesta), vrednost 8,0 (čeprav matematično enaka 8) bi pomenila, da smo prvo decimalno mesto zmerili, in je enaka 0 (merilna priprava je lahko merila do prvega decimalnega mesta). Druga vrednost je natančnejša. Lahko sta obe izmerjeni vrednosti netočni. Dejanska vrednost je lahko 9,5, izmerjena pa je v obeh primerih nepravilno kot 8. Zato lahko rečemo, da je točnost »pravilnost«, oziroma »ustreznost« meritve, natančnost pa lahko opredelimo kot zmožnost razrešitev manjših razlik.
 
Natančnost včasih povežejo s:
 
* [[ponovljivost]]jo, spremembo, ki nastane ob naporu, da se pogoji meritev ohranjajo konstantni z isto merilno pripravo in merilcem, in ponovitvijo po kratkem časovnem obdobju,
* [[obnovljivost]]jo, spremembo, ki nastane pri uporabi istega merilnega procesa med različnimi merilnimi pripravami in merilci, in ponovitvijo po dolgem časovnem obdobju.
 
Eden od načinov statistične obdelave natančnosti je orodje [[merilna sistemska analiza|merilne sistemske analize]] [[Six Sigma|6σ]] [[ANOVA Gage R&R]]. Kot je navedeno zgoraj, so lahko meritve hkrati točne in natančne. Če na primer vse puščice zadanejo sredino tarče, so vse blizu »prave vrednosti« (točne) in blizu vsaka sebi (natančne).
 
[[Kategorija:Meroslovje]]