Horezm: Razlika med redakcijama

Po prihodu [[Mongoli|Mongolov]] je Horezm postal del [[Jagatajski kanat|Jagatajskega kanata]]. Glavno mesto Stari Urgenč so obnovili in spet je postalo eno največjih in najpomembnejših trgovskih središč v osrednji Aziji. [[Timurlenk]]je imel Horezm za velikega tekmeca [[Samarkand]]a, zato je proti njemu sprožil pet vojnih pohodov in leta [[1388]] ponovno popolnoma porušil [[Stari Urgenč.]]V tistem času je reka Amu Darja popolnoma spremenila svoj tok in središče Horezma so preselili v [[Hivski kanat|Hivo]]. V [[16. stoletje|16. stoletju]] je zato postal znan kot [[Hivski kanat]], ki mu je vladala dinastija [[Astrahan| astrahanskih]] [[Gengisidi|Gengisidov]].

 

 

[[Car|Carja]] Aleksander II in Aleksander III sta se zelo trudila, da bi ozemlje priključila carski [[Rusija|Rusiji]], sta takoj našla izgovor za vojaški pohod: osvoboditi je treba slovanske [[suženjstvo|sužnje]] v Hivi in preprečiti nadaljni lov in tgovino z njimi. Kmalu za tem so se ruski interesi v regiji začeli križati z enakimi interesi [[Britanski imperij|Britanskega imperija]] in leta [[1839]] je izbruhnila prva anglo-afganska vojna.

Zaradi ruskega prodiranja v [[Turkestan]], se pravi tudi v Horezm, se je ozemlje [[Hivski kanat|Hivskega kanata]] počasi krčilo. Kanat je leta [[1873]] podpisal z [[Rusija|Rusijo]] mirovno pogodbo in postal kvazi neodvisen ruski [[protektorat]].

 

 

Obsežno zgodovinsko ozemlje se je za tem še naprej delilo: severni Horezm je postal Uzbeška SSR, zahodni del Turkmenska SSR (leta [[1925]]) vzhodni del pa Tadžiška SSR (leta 1936). Po razpadu [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]] leta [[1991]] so se socialistične republike preimenovale v [[Uzbekistan]], [[Tadžikistan]] in [[Turkmenistan]] . Južni Horezm je danes del [[Iran]]a. Največ starih horezmskih mest je v uzbekistanski provinci Xorazm.