Horezm: Razlika med redakcijama

'''Horezm''' (tudi '''Horezem''' in '''Kvarizem''') je bila [[pokrajina]] ob spodnjem toku [[Amu Darja|Amu Darje]] južno od [[Aralsko jezero|Aralskega jezera]] v današnjem [[Uzbekistan]]u, [[Tadžikistan]]u, [[Turkmenistan]]u in severnem [[Iran]]u. Proti zahodu je preko planote [[Ust-Urt]] verjetno segala vse do obale [[Kaspijsko jezero|Kaspijskega jezera]]. Proti jugu je mejila na [[Veliki Horasan]], na jugo vzhodu na [[Kangdžu]] in [[Transoksanija|Sogdijsko Transoksanijo]], na severu na kraljestvo [[Alani|Alanov]], na severo vzhodu pa na kraljestvo [[Huni|Hunov]]. Glavno mesto je bil [[Stari Urgenč|Kuhna Gurgandž]] (Stari Urgenč). V [[17. stoletje|17. stoletju]] so glavno mesto prenesli v [[Hivski kanat|Hivo]] in Horezm je postal znan kot [[Hivski kanat|Hivski kanat]].

== Imena in etimologija ==

'''Horezm''' je bil zan tudi kot '''Chorasmia''', '''Khwarezmia''', '''Khwarizm''', '''Khwarazm''', '''Khorezm''', '''Khoresm''' in '''Khorasam'''. [[Arabci|Arabski geograf]] [[Jakut al-Hamavi]] je v svojem delu ''Mu'jem al-baladan'' napisal, da je ime »Khwarezm« sestavljeno iz perzijskih besed »Khwar« (خور) in »-razm« (زم) in se nanaša na kuhano ribje meso, ki je bilo glavna hrana tukajšnjih prebivalcev.

C. E. Bosworth se s to trditvijo ne strinja in pravi, da (خور) pomeni "»Sonce"«, (زم) pa "»Zemljo"«. Sestavljenka torej pomeni "»dežela, v kateri vzhaja sonce"«. Bolj natančna bi lahko bila iranska sestavljenka iz besed "»khwar/khar"«, ki pomeni "»nizek"« in "»zam/zem"«, ki pomeni "»zemljo, deželo"«. Pomenila bi torej "»nižavje"« in Horezm je resnično najnižji del osrednje Azije, če izvzamemo [[Kaspijsko jezero]] na skrajnem zahodu. Različice besed khwar/khar/khor/hor se pogosto uporabjajo tudi v [[Perzijski zaliv|Perzijskem zalivu]] za ravnice in zalive, ki jih zaliva plima in močvirja, na primer Khor Musa, Khor Abdallah, Hor al-Azim, Hor al-Himar itd. Ime se pojavlja tudi v ahamenidskih napisih kot "»Huvarazmiš"« in pomeni del [[Perzija|Perzijskega cesarstva]]. Če izvzamemo obdobje [[Parti|Partov]] in [[Selevkidi|Selevkidov]], ko so Horezmu vladali lokalni vladarji, je bil Horezm vse do leta [[1878]], ko je celotno ozemlje zasedla carska [[Rusija]], politično bolj ali manj sestavni del [[Perzija|Perzije]]: kot [[satrapija]], združenje [[kanat]]ov, sestavni del [[Veliki Horasan|Velikega Horasana]] ali samo [[provinca]]. Horezm je vedno spadal in še spada v perzijski kulturni krog.

Mnogo strokovnjakov meni, da se staristara [[avesta|avestskiavestska tekstibesedila]] "Ariyaneh»Arijaneh Waeje"Vaedže« oziroma "»Iran vij"vidž« nanašajo prav na Horezm. Ti viri trdijo, da je dolgoletno glavno mesto Horezma Stari Urgenč pravzaprav "»[[Urva]]"«, osma dežela [[Ahura Mazda|Ahura Mazde]], ki se v pahlavijskih tekstihbesedilih omenja kot [[Vendidad]]. Kakor koli že, Michael Witzel, raziskovalec zgodnje indo -evropske zgodovine, je prepričan, da je bil Iran vijvidž v današnjem [[Afganistan]]u, njegovi severni deli pa so bili del Horezma oziroma [[Veliki Horasan|Velikega Horasana]]. Nekateri drugi strokovnjaki se s tem ne strinjajo. Zgodovinar Elton L. Daniel z univerzeUniverze HawaiiHavajev je prepričan, da je bil Horezm prvotna domovina Avestov, Dehkoda pa Horezm imenuje "»مهد قوم آریا"« - "»zibelka [[Arijci|arijskih]] plemen"«.

== Zgodnja zgodovina ==

[[Sergej Pavlovič Tolstov|Tolstov]] ([[1907]]-[[ 1976]]), vodja sovjetske arheološko-etnografske odprave v Horasan leta [[1945]]-[[1948]], v svoji knjigi ''Stari Horezm'' ([[Moskva]] [[1948]]) trdi, da so bili prvi prebivalci tega področja [[Hurijci]] iz trans kavkaške Iberije in besedo "»Horezm"« razlaga kot "»dežela Hurijcev"«. Prva znana vladarja sta bila [[Sijavus]] v [[7. stoletje pr. n. št.|7. stoletju pr. n. št.]] in [[Aurvat-Aspa]] iz približno [[6. stoletje pr. n. št.|6. stoletja pr. n. št.]]. Podatki niso povsem zanesljivi, ker je datiranje zelo težavno. Najzgodnejši prebivalci so bili vsekakor iranskega porekla in so govorili vzhodno iranski horezmski jezik. Slavni znanstvenik [[al-Biruni]], po poreklu iz Horezma, je v svojem delu ''Athar ul-BaqiyahBakijah'' (الآثار الباقية عن القرون الخالية) na strani 47 zapisal: »''Očetje [predniki] Horezmijcev so bili po poreklu iz [pokrajine] [[Perzija|Perzije]].''«

== Klasično obdobje ==

Ko je kralj Horezma leta [[328 pr. n. št.]] ponudil zavezništvo [[Aleksander Veliki|Aleksandru Velikemu]], ga grški in rimski biografi prikazujejo kot [[nomadi| nomadskega]] [[kralj]]a obširne [[puščava|puščave]]. Sodobni ruski [[arheologija|arheologi]] 20. stoletja so odkrili, da je bilo kraljestvo stabilno in centralizirano in da so se vzhodno od [[Aralsko jezero|Aralskega jezera]] ukvarjali s poljedelstvom. Kraljestvo je bilo obkroženo z [[nomadi]] iz osrednje [[Azija|Azije]], ščitila pa ga je vojska oklepljenih konjenikov. Bilo je najmočnejše kraljestvo severo zahodno od [[Amu Darja|Amu Darje]], ki se je v antičnih časih imenovala [[Amu Darja|Oxus]]. Kraljevi odposlanci so ponudili Aleksandru Velikemu, da bi njegovo vojsko vodili proti svojim nasprotnikom na zahod proti [[Kaspijsko jezero|Kaspijskem jezeru]] in [[Črno morje|Črnem morju]], vendar je Aleksander ponudbo odklonil.

Med vladanjem [[dinastija|dinastij]] [[Arsakidi|Arsakidov]] in [[Selevkidi|Selevkidov]] je bil Horezm večinoma neodvisen, med vladanjem [[Bahram II.|Bahrama II.]] pa je bil s sosednjo [[Baktrija| Baktrijo]] del [[Sasanidski imperij|Sasanidskega imperija]]. [[YaqutJakut al-HamawiHamavi]] pravi, da je bil Horezm celo regionalno središče sasanidskega imperija. Ko govori o pred-islamskem Horezmskem [[kanat|kanatu]] ali Horezmskem [[emirat]]u ali celo o Horezmskem [[imperij|imperiju]], prav gotovo govori o Horezmu kot delu Iranskega (Perzijskega) cesarstva, tako kot pravita tudi [[al-Biruni]] in [[Ibn Khordadbegh]]. Perzijska [[pisava pahlavi]], ki so jo uporabljali v perzijski državni upravi, je skupaj s staro perzijskim jezikom prodrla tudi v Horezm in v [[2. stoletje n. št.|2. stoletju n. št.]] služila kot prva lokalna pisava. Horezmski šahi[[šah (vladar)|šah]]i, med njimi Ala ad-Din Tekiš ([[1172]]-[[1200]]), so vse svoje dokumente, tako upravne kot splošne, pisali v [[perzijski jezik|perzijskem jeziku]], kar potrjuje al-Birunijeve trditve.

== Srednji vek ==

Al-Biruni pravi, da je na tem ozemlju od 4. do 8. stoletja n. št. vladala dinastija [[Afrigidi|Afrigidov]]. Uporniško kraljestvo okrog [[Hiva|Hive]] leta [[410]] ustanovila [[Avari|avarska plemena]], verjetno pod vplivom [[Heptaliti| Heptalitov]]. Prebivalce so [[Madžari]] imenovali Hvalisi ali Kalizi po najbolj vzhodnih madžarskih Kabarih, ki so živeli v karpatski [[Galicija |Galiciji]]. Imenovali so jih tudi Khalisioi (grško) in Hvalis (rusko) in so jih pogosto povezovali s [[Hazari]]. Imeli so tudi številna kitajska imena: Qián , Guòlì,, Hūsìmì, Huǒxún, Huòlìxímíqié in Huālázǐmó. Zadnje ime je sodobno kitajsko ime Horezma. [[Etimologija]] teh imen ni znana, lahko pa bi se nanašala na "»kraljestvo ob [[Aralsko jezero|Aralskem jezeru]]"« ali "»ljudstvo Hua"«.

==Moderno Sodobno obdobje ==

Po prihodu [[Mongoli|Mongolov]] je Horezm postal del [[Jagatajski kanat|Jagatajskega kanata]]. Glavno mesto Stari Urgenč so obnovili in spet je postalo eno največjih in najpomembnejših trgovskih središč v osrednji Aziji. [[Timurlenk]]je imel Horezm za velikega tekmeca [[Samarkand]]a, zato je proti njemu sprožil pet vojnih pohodov in leta [[1388]] ponovno popolnoma porušil [[Stari Urgenč.]]V tistem času je reka [[Amu Darja]] popolnoma spremenila svoj tok in središče Horezma so preselili v [[Hivski kanat|Hivo]]. V [[16. stoletje|16. stoletju]] je zato postal znan kot [[Hivski kanat]], ki mu je vladala dinastija [[Astrahan| astrahanskih]] [[Gengisidi|Gengisidov]].

Med vladanjem [[Peter Veliki|Petra Velikega]] so na obalahobrežjih [[Amu Darja|Amu Darje]] odkrili [[zlato]], istočasno pa je [[Rusija|carska Rusija]] hotela odpreti trgovsko pot do [[Indija|Indije]]. Odpravili so se na oboroženo trgovsko ekspedicijo, ki jo je vodil princ Aleksander Bekovič-Čerkasov. Ekspedicijo je Hivski kanat odbil.

Na ozemlju nekdanjega Horezma danes živijo različni narodi: [[Uzbekistan|Uzbeki]], [[Karakalpaki]], [[Turkmenistan|Turkmeni]], [[Perzija|Perzijci]], [[Tadžikistan|Tadžiki]] in [[Kozaki]].

== Viri ==

* Robin Lane Fox, Alexander the Great, 308 in dalje

* Shir Muhammad Mirab Munis & Muhammad Reza Mirab Agahi Firdaws al-Iqbal. History of Khorezm (Leiden: Brill) 1999 Trans & Ed. Yuri Bregel

* Yuri Bregel, "»The Sarts in the Khanate of Khiva"«, Journal of Asian History, 12 1978, 121-151