Digitalna knjižnica Slovenije: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Zheega (pogovor | prispevki)
Brez povzetka urejanja
Zheega (pogovor | prispevki)
Brez povzetka urejanja
Vrstica 8:
 
== Tehnični aspekti ==
Portal Digitalne knjižnice Slovenije pridobi podatke o publikacijah bodisi neposredno z uporabo servisa Z39.50 s pomočjo katerega dostopa do knjižničnega kataloga, bodisi kot enega od rezultatov pri procesu digitalizacije gradiva. Osnova za opis [[metapodatek|metapodatkov]] je standard [[Dublin Core]] (DC), ki predlaga nabor 15 osnovnih elementov za opisovanje digitalnih objektov, ki pa jih je mogoče poljubno razširiti z uporabo razširjene DC sheme.
[[Slika:URN.jpg‎|right|200px|thumb|URN servis in generator]]
Zajem podatkov poteka preko protokola [[HTTP]] in se začne z zahtevo na [[OAI-PMH]] strežnik, ki omogoča uvoz in posredovanje podatkov iz praktično vseh obstoječih metapodatkovnih shem. Strežnik nato vrne rezultat v eni od vnaprej določenih oblik v [[XML]] formatu. Ker so podatkovne zbirke z vidika prenosa preko spleta lahko ogromne in bi izgradnja ter prenašanje velikih XML datotek lahko predolgo trajala, se prenos zbirke razbije v poljubno število nizov.
 
Poleg posredovanja podatkov o gradivu v centralni indeks nekega ponudnika informacij oz. nekemu spletnemu servisu, se nacionalnim knjižnicam, arhivom, ostalim depozitarnim enotam in drugim lastnikom elektronskih vsebin pogosto pojavlja vprašanje
trajne sledljivosti objavljenih elektronskih dokumentov. Dostopnost člankov (npr. kot viru referenciranja) je namreč potrebno zagotoviti ne glede na dejstvo, da se [[Uniform Resource Identifier]] (URI) dokumentu lahko (tudi pogosto) spremeni.
Eden od najbolj razširjenih mednarodnih prijemov, ki omogoča sledljivost digitalnih vsebin ne glede na spremenljivost spletnega nahajališča, je uporaba servisa [[Identifikator digitalnega objekta|DOI]] (Digital Object Identifier System). Drugo rešitev, ki jo je možno implementirati na lokalnem nivoju, pa imenujemo [[URN]] (Uniform Resouce Name). Medtem, ko DOI upravlja organizacija International DOI Foundation (IDF), uporaba DOI identifikatorja pa je plačljiva storitev, predstavlja URN rešitev, ki jo je moč razviti in uporabljati brezplačno. V primeru Digitalne knjižnice Slovenije je za realizacijo poskrbela [[Narodna in univerzitetna knjižnica]]. Princip delovanja in uporabe URN označbe zapisa je precej podoben DOI označevalcu. Glavni funkciji sistema sta dve: URN generator – servis, ki določa enoznačni URN zapis vsakemu objektu ter URN resolver – prevajalec ali interpreter, ki dani URN zapis poveže z digitalnim objektom. Pogoj za uporabo sistema je kvalificiran zapis o objektu v vnaprej določenem formatu, ki ga URN generator sprejme, ter mu doda URN ključ.