Termoelektrarna Trbovlje: Razlika med redakcijama

Omenjenega dne je namreč pričela električno energijo proizvajati turbina z generatorjem z zmogljivostjo 4.000 kW . Začetek obratovanja tega novega in velikega objekta z veliko zmogljivostjo je bila huda preizkušnja za vodilno, zlasti še za elektro-strojno osebje rudnika Trbovlje. Zato je pomenil začetek obratovanja velik dan.Na [[dan]] otvoritve so se zbrali vsi inženirji, strojniki in elektro mojstri ter drugo osebje rudnika ter novega obrata elektrarne ob Savi. Tako so jo namereč imenovali vsa leta do druge svetovne vojne. Za vse udeležence je v veliki dvorani strojnice bil posebno zanimiv velik turbo generator, nadalje stikalna plošča ob generatorju, vrsta električnih merilcev, vzvodov oljnih stikal za posamezne koristnike energije(lastna poraba,rudnik, cementarna). Pred priključkom sta parna turbina in generator tekla še na prazno. Ob 10.uri pa so začeli z obtežilnimi poskusi generatorja in turbine. Za te poskuse so pripravili zunaj elektrarne ob severni steni veliko leseno kad z vgrajenimi vodnimi upori. Vendar niti eden domačih strokovnjakov ni upal na stikalni plošči vklopiti oljnega stikala turbogeneratorja. To delo je nato opravil direktor Prve Strojne tovarne iz Brna, [[inženir]] Križka, ki je sicer kot konstruktor sodeloval pri poskusih obtežitev strojev in naprav.Ko je stikalo vklopil, so se vsi spogledali in se oddahnili.Turbina in generator sta prenesla predpisano obremenitev.V prvi, za takratne razmere veliki, za današnje razmere pa majhni termoelektrarni na premog, so proizvajali s tremi generatorji na parni pogon z batom.Ta tok je bil v prvi vrsti namenjen za pogon raznih strojev in naprav v okviru pospešene modernizacije rudnika [[Trbovlje]] in pa tudi obeh sosednjih rudnikov Hrastnik in Zagorje, ki jo je pričela izvajati takratna lastnica rudnikov TPD.Gradbeni objekti elektrarne ob Savi so bili: strojnica, kotlovnica, prostor za visokonapetostne naprave in naprave za dobave premoga.

Potem, ko se je svetovna gospodarska kriza z vsemi posledicami, tudi v primeru razširitve in povečanja zmogljivosti trboveljske elektrarne, umirila in se je proizvodnja tako premoga kot tudi porabe električne energije vnovič normalizirala in so rudniki pričeli normalno obratovati vse dni v tednu, je lastnica rudnikov in elektrarne TPD preko rudnika Trbovlje v letu 1934 in 1935 dokončno pristopila k rekonstrukciji obstoječih zmogljivosti ter njih povečanju v elektrarni Trbovlje. Po izvedenih pripravljalnih delih so glavna dela potekala v letiletih 1937 in 1938, povsem končali pa so jih novembra 1939.

Povečana in modernizirana [[elektrarna]] Trbovlje je pričela obratovati, sicer ne s polnimi zmogljivostimi, v začetku leta 1939. Rezultati so se pokazali hitro. Učinki velike investicije so se kazali v raznih oblikah, predvsem v večji proizvodnji električne energije, večji porabi premoga, predvsem prahu in premogovega mulja - gošče iz usedalnega bazena, čistoči reke Save, večjemu številu zaposlenih, možnosti hitrejše elektrifikacije Slovenije, posebno nekaterih predelov, ki dotlej še niso bili elektrificirani, zagotovljeno pa je bilo tudi normalnejše delo rudarjev trboveljskega rudnika oziroma rudnikov - premogovnikov, ki so sodili v okvir TDP.Druge prednosti pa so se pokazale še v kasnejših letih.

V okvir velike investicije v trboveljsko elektrarno v teh letih so sodili predvsem: novi parni kotel, novi turbogenerator, novo stikališče, usedalni bazen- zgoščevalec(imenovan tudi mamut naprava), postavitev daljnovoda Trbovlje - Podlog, priključitev kranjskih deželnih elektrarn - KDE na elektrarno Trbovlje, pokrita deponija premoga in druge spremljajoče naprave - sesalke, [[dimnik]], skladišče, upravna zgradba in drugo.

Oblike boja slovenskega naroda proti okupatorjem v letih 1941 do 1945 so bile zelo različne.Ena teh oblik je bilo preprečevanje in upočasnjevanje gradbenih in montažnih del pri razširitvi elektrarne Trbovlje v letih 1942 do 1944, o čemer navajamo podatke na drugem mestu. Decembra 1942 so pričeli vstavljati v pogon in poskusno obratovanje nov turbo-agregata. Že januarja 1943 se je odlomila ena lopatica nizkotlačnega dela turbine [[Siemens]], ko je bila v praznem teku ob navzočnosti monterja in montažnega inženirja firme dobaviteljice. Vzroka okvare ni bilo možno ugotoviti.

S takšnimi in podobnimi akcijami domačih delavcev je bila onemogočena za določen čas proizvodnja električne energije, ki jo je še kako potrebovala nemška predvsem vojna [[industrija]].

Vsa industrija pa, kot vemo, se napaja z električno energijo za pogon raznovrstnih motorjev in naprav. Tako pa je bila prizadejana nemškemu, predvsem vojnemu gospodarstvu velika škoda, izražena v manjši proizvodnji strojev in naprav ter oborožitvene opreme. Na videz majhen, v bistvu pa velik prispevek delavcev elektrarne Trbovlje v boju proti okupatorju[[okupator]]ju.

Ko je bila termoelektrarna dograjena in s slavnostno otvoritvijo predana v obratovanje, so kmalu po začetku rednega obratovanja nastopile izredne težave. Kazale so se predvsem s pričetkom žlindranja pepela v kurišču kotla, nastopile pa so tudi prekomerne vibracije ter ekscentričnost turbo generatorja. Po daljšem ugotavljanjem vzrokov so pooblaščeni strokovnjaki ugotovili, da so dobavitelji opreme TE Morava niso dimenzionirali kotla za termoelektrarno Trbovlje glede na dostavljene vzorčne pošiljke premoga na Poljsko, predvsem pa niso upoštevali tališča pepela. Tako je bila termoelektrarna prisiljena obratovati z obremenitvijo od 105 do 110 MW, namesto projektiranih 125 MW, kar je bilo odvisno od žlindiranja v kurišču. Posledice so se začele kazati v raznih oblikah. Največ pripomb je bremenilo trboveljski in hrastniški premogovnik zaradi slabše kakovosti premoga pa tudi zaradi številnih negorljivih elementov(kamenje, [[železo]], glina,). Na temelju številnih pogovorov odgovornih strokovnih delavcev so se zadeve sčasoma normalizirale in kakovosti premoga je bila namenjena večja pozornost na odklopnih deloviščih, transportu, odbiranju in drobljenju premoga.