Kozarišče: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m tn
m dp
Vrstica 18:
V naselju stoji podružnica [[cerkev svetega Benedikta, Kozarišče|svetega Benedikta]] iz [[16. stoletje|16. stoletja]]. Leta [[1871]] so cerkev povišali in na novo obokali. Na stenah prezbiterija in na delu slavoločne stene so ohranjenje [[renesansa|renesančne]] [[freske|freske]] iz leta [[1597]]. Poslikava je datirana z naslikano letnico na sklepniku na temenu oboka. Glavni oltar tipa »zlatega« oltarja je iz osemdesetih let [[17. stoletje|17. stoletja]]. Cerkvene klopi naj bi izhajale iz [[kapela|kapele]] svetega Florjana pri snežniškem gradu.
 
[[Grad Snežnik]] je bil zgrajen v bližini nekdanje rimske postojanke v [[Šmarata|Šmarati]], od koder so prenesli nagrobnike in jih vzidali v grajsko fasado. Grad je v arhivskih virih prvič omenjen leta [[1269]]. Nastanek gradu sega v leto [[1461]], ko se omenja dvor ''Sneberk''. Najprej je bil last oglejskih patriarhov, pozneje pa drugih rodbin (Schnebergi, Lambergi, Eggenbergi, Lichtenburgi, Schönburg-Waldenburgi). Trinadstropno stavbo obdaja renesančno obzidje. V drugi polovici 19. stoletja sta bili njegova notranjost in zunanjost močno predelani. Iz tega obdobja je večina grajskega pohištva, trav tako grajski [[park]] z oblikovanimi prvinami krajinskega sloga, ki se je tedaj začel uveljavljati tudi na Slovenskem. Osnovno kompozicijo oblikujejo štirivrstni ter številni dvovrstni [[kostanj|kostanjevi]]evi in [[lipa|lipovi]] [[drevored|drevoredi]] ob poteh do gradu, med njimi so jase ter sprehajalne in jezdne poti. Tik ob gradu sta dve umetni jezerci, ki ju napajata izvira Obrh in Brezno.
 
Leta [[1868]] so v gradu odprli gozdarsko šolo, ki je vzgajala kadre za gospodarjenje z gozdovi.