Academia operosorum Labacensium

Academia operosorum Labacensium (Akademija delovnih Ljubljančanov) je bila prva ljubljanska znanstvena akademija, ustanovljena leta 1693, v letu Valvasorjeve smrti.

Po Evropi se je od 16. stoletja dalje širilo znanstveno in umetniško delovanje po vzoru italijanskih Akademij. Takšno delovanje se je pojavilo tudi v Ljubljani, pobudnika zanj pa sta bila zdravnika Marko Grbec in Gregor Dolničar (imenovan tudi Spredvidevni ali Providus), Slovenca, ki sta bila tudi aktivna člana Akademije v Vratislavi (današnji Nürnberg). Academia operosorum (slovensko: Družba delavnih mož) je začela delovati leta 1693 v Ljubljani. Ob ustanovitvi je v njej delovalo 23 članov in sicer; 13 juristov, 6 teologov in 4 zdravniki. Prvi občni zbor je imela šele leta 1701. Prvotni namen te ustanove je bil vaja in napredek v književnosti. Njeni člani so raziskovali vsak svojo stroko. Član Janez Štefan Florijančič je leta 1698 ustanovil Pravniško društvo. Academia je prenehala delovati leta 1725, po smrti Janeza Gregorja Dolničarja, ki je bil najbolj aktiven član te ustanove. Nekateri možje so jo poskušali znova oživeti v letu 1781, vendar niso bili uspešni zaradi svojih neenakih nazorov in pričakovanj. Kljub temu pa sta vendarle zaživeli dve društvi: Društvo risarjev - Academia Ineulutorum in Društvo glasbenikov - Academia Philharmonicorum (ustanovljena leta 1703). Operosi so močno vplivali na razvoj umetnosti v Ljubljani in v celotnem slovenskem kulturnem prostoru.

Ustanovni člani akademije:

• Janez Krstnik Prešeren (1656-1704), predsednik
• Franc Erazem Hohenwart, odvetnik
• Janez Jurij Hočevar, odvetnik
• Francisek Krištof Bogataj, odvetnik
• Jurij Gladič, odvetnik
• Janez Stefan Florijančič, odvetnik
• Janez Gregor Dolničar, zgodovinar
• Marko Grbec, zdravnik
• Janez Krstnik Brložnik, zdravnik
• Janez Andrej Coppini, zdravnik
• ...