Antigona: Razlika med redakcijama

'''Antigona''' je v [[Grki|grški]] [[grška mitologija|mitologiji]] [[heroj]]inja in [[princesa]]. Bila je [[hči]] [[Ojdip]]a in [[Jokasta|Jokaste]]. Klasično različico njene [[saga|sage]] opisuje istoimenska [[Sofoklej]]eva [[drama]], ki je bila verjetno prvič izvedena leta 442 pr. n. št. Obstajajo tudi drugi [[vir]]i, ki delno odstopajo od tega opisa.

 

Antigona je s [[sestra|sestro]] Ismeno spremljala [[slep]]ega [[oče]]ta [[Ojdip]]a v [[pregnanstvo]]. [[Zatočišče]] je našla v Kolonu blizu [[Atene|Aten]]. Ko jo je [[stric]] [[Kreon]] hotel ugrabiti, jo je rešil [[Tezej]]. Po Ojdipovi smrti se je vrnila v [[Tebe]], da bi preprečila [[prerokba|prerokovan]] [[dvoboj]] bratov. Po Ojdipovem odhodu sta si oblast v Tebah delila njegova sinova Polinejk in Eteokles. Ko je brat pregnal Polinejka, je ta zbral vojake in začel oblegati Tebe. V spopadu sta se brata medsebojno ubila. Tu se začne delo Sofokleja.

 

Antigonin stric Kreon, novi tebanski [[kralj]], je prepovedal pokopati Polinejkovo [[truplo]]. Toda Antigona je bolj od te prepovedi spoštovala verske in moralne vrednote in na skrivaj pokopala bratovo truplo. Ko so jo stražarji pri tem opazili, je brez pomisleka priznala dejanje. Kralj jo je ukazal živo zazidati v votlino, kljub temu, da je bila zaročenka njegovega sina Hajmona. Ko je kralju [[videc]] [[Tejrezij]] prerokoval smrt njegovega sina, je kralj skušal posredovati, toda bilo je prepozno: Antigona, Hajmon in Kreonova žena Evridika so naredili [[samomor]].