Fazni kot (astronomija): Razlika med redakcijama

m
Dopolnitev
m (Dopolnitev)
m (Dopolnitev)
[[Slika: Fazni_kot01.svg|Definicija faznega kota|right|thumb]]
[[Slika: Fazni_kot.svg|Različni fazni koti za notranje in zunanje planete.|right|thumb]]
'''Fazni kot''' (oznaka β ali φ) je pri [[astronomija|astronomskih]] opazovanjih [[kot]] med vpadajočo svetlobo na [[nebesno telo]] in s površine nebesnega telesa odbito svetlobo. Pri opazovanjih z površine [[Zemlja|Zemlje]] je to kot med [[Sonce|Soncem]], nebesnim telesom in Zemljo (vrh kota je v nebesnem telesu). To je tudi kot med smerjo proti Soncu in smerjo proti Zemlji za opazovalca na nebesnem telesu.<br>
Natančen fazni kot za opazovanje s površine Zemlje je odvisen od [[paralaksa|paralakse]] med dvema oddaljenima položajema opazovalcev. Pri opazovanju [[Luna|Lune]] je to lahko tudi 1[[kotna stopinja|°]].
Pri opazovanju nebesnih teles iz poljubne točke v [[vesolje|vesolju]] je fazni kot neodvisen od položaja Sonca in Zemlje.
[[Slika: Fazni_kot02.svg|Opazovalec je med Soncem in nebesnim telesom. Fazni kot je 0°. |left|thumb]]
[[Slika: Fazni_kot03.svg|Sonce je med nebesnim telesom in opazovalcem. Fazni kot je 180°|left|thumb]]
Fazni kot se lahko spreminja od 0° do 180°. Vrednost 0° odgovarja situaciji, ko so vir svetlobe, nebesno telo in opazovalec [[kolinearnost|kolinearni]] tako, da sta vir svetlobe in opazovalec na isti strani nebesnega telesa. Ta položaj je v astronomiji znan kot [[opozicija (astronomija)|opozicija]]. To je stanje polne Lune. Fazni kot 180° pomeni, da je nebesno telo med virom svetlobe in opazovalcem. Ta položaj je v astronomiji znan kot [[konjunkcija (astronomija)|konjunkcija]].<br>
Pri nekaterih nebesnih telesih (primeri so Luna, [[Venera]] in [[Merkur]]) fazni kot zavzame vse vrednosti od 0 do 180° (če jih gledamo s površine Zemlje). Zaradi tega vidimo pri teh telesih [[faza (astronomija)|faze]] ([[lunina mena|mene]]) podobnopodobne kot pri Luni. Zunanji planeti zavzemajo manjša področja faznega kota. Mars ima največji fazni kot okoli 45°.<br>
Svetlost nebesnega telesa je odvisna od faznega kota. Največja je pri faznem kotu blizu 0° in 180°. Takrat je največji del površine, ki jo vidi opazovalec, osvetljen.<br>
 
V povezavi s faznim kotom se uporablja tudi ''fazna funkcija''. Fazna funkcija je sprememba svetlosti nebesnega telesa kot funkcija faznega kota. Funkcija je precej gladka, razen za vrednosti faznega kota okoli 0° in 180°. Fazna funkcija se včasih opisuje tudi kot sprememba [[Navidezni sij|magnitude]] na stopinjo faznega kota.
 
== Glej tudi ==
9.259

urejanj