Redakcija: 13:23, 27. marec 2008 uredi Nusha (pogovor \| prispevki) 9.259 urejanj m Dopolnitev ← Starejše urejanje		Redakcija: 14:15, 27. marec 2008 uredi razveljavi Nusha (pogovor \| prispevki) 9.259 urejanj m Dopolnitev Novejše urejanje →
Vrstica 1: [[Slika: Fazni_kot01.svg\|Definicija faznega kota\|right\|thumb]] [[Slika: Fazni_kot.svg\|Različni fazni koti za notranje in zunanje planete.\|right\|thumb]] '''Fazni kot''' (oznaka β ali φ) je pri [[astronomija\|astronomskih]] opazovanjih [[kot]] med vpadajočo svetlobo na [[nebesno telo]] in s površine nebesnega telesa odbito svetlobo. Pri opazovanjih z površine [[Zemlja\|Zemlje]] je to kot med [[Sonce\|Soncem]], nebesnim telesom in Zemljo (vrh kota je v nebesnem telesu). To je tudi kot med smerjo proti Soncu in smerjo proti Zemlji za opazovalca na nebesnem telesu.~~<br>~~ Natančen fazni kot za opazovanje s površine Zemlje je odvisen od [[paralaksa\|paralakse]] med dvema oddaljenima položajema opazovalcev. Pri opazovanju [[Luna\|Lune]] je to lahko tudi 1[[kotna stopinja\|°]]. Pri opazovanju nebesnih teles iz poljubne točke v [[vesolje\|vesolju]] je fazni kot neodvisen od položaja Sonca in Zemlje. Vrstica 7: [[Slika: Fazni_kot02.svg\|Opazovalec je med Soncem in nebesnim telesom. Fazni kot je 0°. \|left\|thumb]] [[Slika: Fazni_kot03.svg\|Sonce je med nebesnim telesom in opazovalcem. Fazni kot je 180°\|left\|thumb]] Fazni kot se lahko spreminja od 0° do 180°. Vrednost 0° odgovarja situaciji, ko so vir svetlobe, nebesno telo in opazovalec [[kolinearnost\|kolinearni]] tako, da sta vir svetlobe in opazovalec na isti strani nebesnega telesa. Ta položaj je v astronomiji znan kot [[opozicija (astronomija)\|opozicija]]~~. To je stanje polne Lune~~. Fazni kot 180° pomeni, da je nebesno telo med virom svetlobe in opazovalcem. Ta položaj je v astronomiji znan kot [[konjunkcija (astronomija)\|konjunkcija]].<br> Pri nekaterih nebesnih telesih (primeri so Luna, [[Venera]] in [[Merkur]]) fazni kot zavzame vse vrednosti od 0 do 180° (če jih gledamo s površine Zemlje). Zaradi tega vidimo pri teh telesih [[faza (astronomija)\|faze]] ([[lunina mena\|mene]]) ~~podobno~~podobne kot pri Luni. Zunanji planeti zavzemajo manjša področja faznega kota. Mars ima največji fazni kot okoli 45°.<br> Svetlost nebesnega telesa je odvisna od faznega kota. Največja je pri faznem kotu blizu 0° in 180°. Takrat je največji del površine, ki jo vidi opazovalec, osvetljen.<br> V povezavi s faznim kotom se uporablja tudi ''fazna funkcija''. Fazna funkcija je sprememba svetlosti nebesnega telesa kot funkcija faznega kota. Funkcija je precej gladka, razen za vrednosti faznega kota okoli 0° in 180°. Fazna funkcija se včasih opisuje tudi kot sprememba [[Navidezni sij\|magnitude]] na stopinjo faznega kota. == Glej tudi ==

Fazni kot (astronomija): Razlika med redakcijama