Epikur: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m robot Dodajanje: vi:Epicurus |
dodatne info |
||
Vrstica 7:
Epikur je po pridobitvi filozofske izobrazbe v večih grških mestih začel učiti v dveh mestih v [[Mala Azija|Mali Aziji]]. Ustanovil je eno najpomembnejših filozofskih šol, atenske dobe, z imenom Vrt. Njegov filozofski sistem se po njem imenuje [[epikurejstvo]].
== Njegovo učenje ==
Njegovo učenje se je razlikovalo od drugih glavnih grških mislecev tistega in predhodnega časa. [[Ženska]]m in [[suženj|sužnjem]] je dovolil hoditi v svojo šolo. V svoji [[epistemologija|epistemologiji]] je poudarjal pomen [[čutilo|čutil]]. Bil je med prvimi Grki, ki je prenehal z bogaboječnostjo in čaščenjem [[bog]]ov, kar je bila splošna navada do njegovega časa.▼
▲Njegovo učenje se je tudi s socialnega vidika razlikovalo od drugih glavnih grških mislecev tistega in predhodnega časa. [[Ženska]]m in [[suženj|sužnjem]] je dovolil hoditi v svojo šolo. V svoji [[epistemologija|epistemologiji]] je poudarjal pomen [[čutilo|čutil]]. Bil je med prvimi Grki, ki je prenehal z bogaboječnostjo in čaščenjem [[bog]]ov, kar je bila splošna navada do njegovega časa.
Njegova misel se vrača k [[atomizem|atomizmu]]. Po njegovem obstajata Snov in Praznina. Snov sestavljajo [[atom]]i, preprosti delci najmanjše velikosti, brezštevilni in nedeljivi. Ti se nenehno združujejo in ločujejo, in kjer padajo pošev v praznino, kolidirajo, se povezujejo in tako sestavljajo telesa, ki pozneje spet razpadejo v atome. V kozmični Praznini, ki je neskončna in neizmerljiva, obstajajo nešteti svetovi, vendar od teh poznamo samo enega. Svetovi se brez konca rojevajo in gibljejo sem ter tja. V vrtincu teh zaporednih poskusov je narava ustvarila naš svet in človeka. Dušo medtem sestavljajo najlažji atomi in ne more živeti brez telesa, telo pa ne brez nje. <ref>Pareti, Luigi (1971): Zgodovina človeštva - Stari svet, II/2, DZS, Ljubljana, str. 103 </ref>
== Vpliv ==
Elementi Epikurjeve filozofije so odmevali in vzniknili pri različnih mislecih in gibanjih skozi zahodno zgodovino mišljenja. Za človeka je bilo po njemu samoumevno, »da ima pravico živeti, da je svoboden in brez nevarnosti«. To so kasneje povzeli [[demokracija|demokratični]] misleci [[francoska revolucija|francoske revolucije]] in drugi, kot na primer [[John Locke]], ki je zapisal, da imajo ljudje pravico do »življenja, svobode in lastnine.« Te tri značilnosti so prenašali vse do današnjosti, in tudi v ameriško gibanje za svobodo ter deklaracijo o neodvisnosti [[Thomas Jefferson|Thomasa Jeffersona]] kot »življenje, svoboda in težnja po sreči«.
Njegove atomistične teorije so po njegovi smrti v delih učencev modificirali. [[Asklepiad]], denimo, je menil, da so atomi deljivi. V rimskem svetu je bil največji predstavnik epikurejstva [[Lukretius]].
== Njegove misli ==
* "Od vseh stvari, ki jih pridobimo z modrostjo, da bi si zagotovili blaženo življenje, je v vsem življenju prav gotovo najpomembnejše pridobiti si prijatelje."
== Reference ==
<references />
== Glej tudi ==
Vrstica 21 ⟶ 37:
[[Kategorija:Starogrški filozofi|Epikur]]
▲"Od vseh stvari, ki jih pridobimo z modrostjo, da bi si zagotovili blaženo življenje, je v vsem življenju prav gotovo najpomembnejše pridobiti si prijatelje." - Epikur [http://www.misliverzi.com/index.php?option=com_content&task=view&id=39&Itemid=62]
[[ast:Epicuru]]
| |||