Arhiv: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Oukeea (pogovor | prispevki)
Brez povzetka urejanja
Oukeea (pogovor | prispevki)
Brez povzetka urejanja
Vrstica 9:
* arhivsko ustanovo ali zavod, ki skrbi za hranjenje arhivskega gradiva, npr. Arhiv republike Slovenije
* arhivsko zgradbo
 
DržavneArhivi ustanovemorajo seobvezno razlikujejoprevzemati po pritoku gradiva. Prevzemanje gradiva je obveznogradivo v predpisanem roku za določeno gradivo in sicer v urejeni obliki kot [[dokumentarno gradivo]]. Arhivi redkeje zbirajo starejše in zasebno gradivo, ki ga pridobijo z zapuščinami, odkupi, ali deponiranjem. TudiV niprimeru obsežnihjavnega načrtovanihzbiranja zbiralskiharhivskega akcij (izjema je [[Pokrajinski muzej Maribor|Pokrajinski muzej Maribor]], ki gradivo še zbira v enoti [[Lendava|Lendava]]). V primeru zbiranjagradiva arhiv, ki želi zbirati gradivo na tak način, izda poziv za zbiranje določenega gradiva. Gradivo poleg arhivov zbirajo tudi knjižnice in muzeji.
 
== Vrste arhivov ==
Vrstica 26 ⟶ 28:
 
== Arhivske ustanove v Sloveniji ==
[[Arhiv republike Slovenije]] je institucija nacionalnega pomena, ustaovljenaustanovljena leta 1945. Regionalni arhivi, ki so v Sloveniji so nastali v letih 1950 - 1972 so:
# [[Zgodovinski arhiv Ljubljana]] s štirimi dislociranimi oddelki v [[Kranj|Kranju]], [[Škofja Loka|Škofji Loki]], [[Novo mesto|Novemu mestu]] in [[Idrija|Idriji]].
# [[Zgodovinski arhiv Celje]]
# [[Zgodovinski arhiv Ptuj]]
# [[Pokrajinski arhiv Koper]] z dislocirano enoto [[Piran]]
# [[Pokrajinski arhiv Maribor]] z dislociranima enotama [[Ravne na Koroškem|Ravne]] in [[Lendava]]
# [[Pokrajinski arhiv Gorica]]
 
== Nastanek arhivov ==
Arhivi so kot ustanove za sprejem, hrambo in usposabljanje arhivskega gradiva za uporabo, nastali v 19. stoletju in 20. stoletju vzporedno z razvojem zgodovinopisja. Neposredne predhodnike so imeli v starejših ustanovah, katere so hranile gradivo, ki je odslužilo namenu tekočega hranjenja dokumentovposlovanja in soga se hranilihranile v posebnih oddelkih, ki jih najprej najdemo vna dvornih in v deželnih pisarnah, nato pa tudi v muzejih.
V prvi polovici 19. stoletja so najprej nastali centralni državni arhivi, ki so se odprli za javnost, odgovornost zanje pa so prevzeli zgodovinarji. SledijoSledile so jim arhivske ustanove na regionalni in lokalni ravni, ki so se ločijoločevale od knjižnic ([[Pokrajinski arhiv Koper|Pokrajinski arhiv Koper]]), izločijoizločale iz muzejev ([[Zgodovinski arhiv Ptuj|Zgodovinska arhiva Ptuj]] in [[Zgodovinski arhiv Celje|Celje]]) ali izločijopa izso mestnese uprave (Mestni arhiv Ljubljana je bil po izločitviizločale iz okvira mestne občine preimenovan vuprave ([[Zgodovinski arhiv Ljubljana|Zgodovinski arhiv Ljubljana]]).
 
Državne ustanove se razlikujejo po pritoku gradiva. Prevzemanje gradiva je obvezno v predpisanem roku za določeno gradivo in sicer v urejeni obliki kot dokumentarno gradivo. Arhivi redkeje zbirajo starejše in zasebno gradivo, ki ga pridobijo z zapuščinami, odkupi, deponiranjem. Tudi ni obsežnih načrtovanih zbiralskih akcij (izjema je [[Pokrajinski muzej Maribor|Pokrajinski muzej Maribor]], ki gradivo še zbira v enoti [[Lendava|Lendava]]). V primeru zbiranja arhiv, ki želi zbirati gradivo na tak način, izda poziv za zbiranje določenega gradiva. Gradivo poleg arhivov zbirajo tudi knjižnice in muzeji.
 
== Razvoj arhivov na Slovenskem ==
Muzejska društva in muzeji so bile prve ustanove pri nas, ki zbirajoso zbirale gradivo. Leta 1811 je bil ustanovljen prvi deželni muzej za [[Štajerska|Štajersko]] v [[Gradec|Gradcu]], na [[Kranjska|Kranjskem]] pa leta 1821 [[Narodni muzej Slovenije|Kranjski deželni muzej]]. Kranjski deželni muzej je že 1823 izdal poziv za zbiranje arhivskega gradiva. Od 1839. je delovalo Muzejsko društvo za Kranjsko. Druge slovenske dežele pred drugo polovico 19. stoletja nimajopa muzejev.niso Letaimele 1823 Deželni muzej namuzejev. Kranjskem izda poziv za zbiranje arhivskega gradiva.
 
=== Historična društva ===
Leta 1843 je bilo ustanovljeno Historično društvo za Notranjo Avstrijo, ki se je po letu 1848 razdelilo na deželna društva, po deželi pa se je razprostrla mreža poverjenikov (dekanov, duhovnikov, županov), ki naj bi pregledali čimveč zasebnega gradiva.
1850. so na Dunaju ustanovili Centralno komisijo za umetnostne in zgodovinske spomenike, ki je leta 1873 dobilo sekcijo za zgodovinske spomenike. Komisija je delovala v deželah posredno prek navodil državnih organov in se je naslanjala na historična in muzejska društva.
V vsaki deželi sta bila konzervator, ki je pri državnih organih skrbel za zaščito spomenikov, in korespondant, ki je na terenu popisoval, zbiral podatke o spomenikih, pripravljal popise, sezname, analize. Na Kranjskem sta bila najbolj znana in zaslužna konzervator August Dimitz in korespondant Franz Schumi.
 
=== Deželni arhivi ===
Leto 1848 bilo je leto ustanovitve arhivov v vsaki deželi. Arhivi so prevzeli gradivo ukinjenih uradov. Prvi je nastal na Moravskem, leta 1868 pa je bil ustanovljen Štajerski deželni arhiv.
Leta 1887 je bil ustanovljen Kranjski deželni arhiv, predhodnik današnjega Arhiva republike Slovenije, ki se je nahajal v dograjenem muzejskem poslopju [[Narodni muzej Slovenije|Rudolfinum]]. Imel je dva osnovna fonda in dve zbirki: fond Deželnih stanov za Kranjsko, fond vicedomskega urada ter zbirko muzejskega in historičnega društva, ki sta bila kasneje združena v collectanea ( kar je v 30. letih 20. stoletja uredil ljubljanski mestni arhivar [[Josip Mal]]). Kranjski deželni arhiv je v 80. letih prevzel precej zbirk fondov, ki so jih odkupili (npr. Erberški arhiv, ki je najbogatejši privatni arhiv), zapuščine, spise gospostev Bled, Škofja Loka, Kostanjevica…
1861 v Gorici nastane Deželni muzej, arhiva pa ne dobijo, saj ta še naprej gostuje v muzeju. Šele 1914 dobijo fond goriških deželnih stanov.
Leta 1904 se iz arhiva historičnega društva za Koroško na pobudo dežele ustanovi koroški deželni arhiv, ki dobi tudi fonda deželnih stanov in koroškega vicedoma.