Arhivistika: Razlika med redakcijama

dodanih 3.163 zlogov ,  pred 14 leti
razširitev članka, dodani podnaslovi, razvoj arhivistike, strokovne periodike, viri
m (rektgr)
(razširitev članka, dodani podnaslovi, razvoj arhivistike, strokovne periodike, viri)
'''ArhivístikaArhivistika''' je [[Pomožne zgodovinske vede|pomožna zgodovinska veda]], ki deluje na področju [[arhivsko gradivo|arhivskega gradiva]]. TakoS preučujepomočjo gradivoarhivistike glederaziskujemo pristnostiarhiv inkot [[starost]]iinstitucijo, skrbiarhivsko zadokumentarno ohranjanjegradivo gradiva,in gateorijo urejaarhiviranja. glede na pomen, namen in obdobje,...
 
== Veje arhivistike ==
* Arhivistika
: se ukvarja s specifičnimi strokovnimi deli: kaj je arhivsko gradivo, njegova preglednost, urejanje, hranjenje.
* Arhivska tehnika
: prenaša naravoslovne in tehnične vede v arhivistiko: zgradbe, skladišča, pogoji hranjenja, restavriranje, reproduciranje.
* Zgodovina arhivov
: raziskuje nastanek in razvoj arhivov ter metod.
* Arhivsko pravoznanstvo
: se ukvarja z arhivskim pravom, kar vključuje arhivsko omrežje, pristojnosti, organiziranost, strokovna navodila, predpisi o odbiranju gradiva, pogojih hranjenja, uporabi ter mednarodnim arhivskim pravom, ki vključuje tudi mednarodne konvencije.
 
== Razvoj arhivistike ==
Arhivistika je mlada veda, ki se je dokončno razvila v 20. stoletju, njeni začetki pa segajo v 18. stoletje, ko so v dvornih pisarnah začeli hraniti gradivo, ki ni več služilo tekočim poslom. Možnost za njen razvoj se je ponudila v 19. stoletju, ko so začeli razlikovati med dokumentarnim in arhivskim gradivom. Postane pomožna zgodovinska veda, saj se ukvarja le z listinami, rokopisi in političnim gradivom.
Po letu 1880 se pojavijo spremembe z zanimanjem za gospodarsko in kulturno zgodovino. Okoli leta 1900 že sodeluje na mednarodni ravni in ustvari temeljne principe. Za njen dokončen razvoj je bil pomemben razvoj zgodovinskih in družbenih ved po 2. svetovni vojni, ko se začne hraniti gradivo v nastajanju, kar po letu 1952 privede do papirnatega plazu. Takrat postane samostojna veda in se definira. Temeljni učbenik izide leta 1953, Archivkunde [[Adolf Brenneke|Brennekeja]] in [[Wolfgang Leesch|Leescha]]. Leta 1956 se valorizira – koncept življenjskega kroga gradiva.
 
=== Razvoj na Slovenskem ===
Do II. svetovne vojne na Slovenskem ni posebnega razvoja arhivistike, le konkretna problematika. Med vojnama je bil arhivistični teoretik Josip Mal. Slovenska arhivistika je rojstvo in razvoj doživela po 2. svetovni vojni, še posebej so bila v tem pogledu plodna 60. leta, ko so nastali prva storkovna literatura in strokovni vodniki za [[Zgodovinski arhiv Ljubljana|Zgodovinski arhiv Ljubljana]] in [[Arhiv republike Slovenije|Arhiv republike Slovenije]]. Leta 1954 je bilo ustanovljeno Arhivsko društvo Slovenije. V 70. letih so nastali prvi strokovni učbeniki [[Sergij Vilfan|Vilfana]] in [[Jože Žontar|Žontarja]], Arhivistika (1973), leta 1984 pa je izšel še Žontarjev srednješolski učbenik, Arhivistika.
Leta 1978 se je kot predmet začela predavati na Oddelku za zgodovino Filozofske fakultete [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]], leta 2004 pa tudi na Pedagoški fakulteti [[Univerza v Mariboru|Univerze v Mariboru]].
 
== Strokovne periodike na Slovenskem ==
* Arhivi: glasilo Arhivskega društva in arhivov Slovenije [http://cobiss2.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&id=2225115659981260&rec=15&sid=9]
* Arhivist : časopis Saveza arhivskih radnika Jugoslavije i arhiva u SFRJ [http://cobiss2.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&id=2225115659981260&rec=1&sid=10]
* Sodobni arhivi = Modern archives [http://cobiss2.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&id=2225115659981260&rec=2&sid=11]
 
 
 
== Viri==
Žontar, Jože: Arhivska veda v 20. stoletju (Ljubljana, 2003)
 
== Glej tudi ==
111

urejanj