Bohemond I. Antiohijski: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Octopus (pogovor | prispevki)
→‎Bohemond v literaturi: Ralf iz Caena v Albert iz Aachna
Octopus (pogovor | prispevki)
Vrstica 20:
[[Robert Guiscard]] je [[17. julij]]a [[1085]] umrl. Bohemond je nasledil očetova posestva na vzhodni obali [[Jadransko morje|Jadranskega morja]], ki so jih kmalu za tem osvojili Bizantinci, mlajši polbrat Rogerij pa Apulijo in druga posestva v Italiji. Bohemond je bil v času očetove smrti na svojo srečo v Italiji, Rogerij pa še vedno v Grčiji, vendar se je z materjo Sihelgajto takoj vrnil v Italijo. [[Orderik Vitalis]] pravi, da je Bohemond v strahu pred Sihelgajto pobegnil v [[Kapua|Kapuo]], ker se je šušljalo, da je ona zastrupila Guiscarda in se je bal, da bo zastrupila še njega. Bolj verjetno je, da se je želel povezati s knezom [[Jordan I. Kapuanski|Jordanom I. Kapuanskim]] in skleniti zavezništvo s stricem, grofom [[Rogerij I. Sicilski|Rogerijem I. Sicilskim]]. Z Rogerijevo pomočjo so septembra Bohemonda priznali za vojvodo. Bohemond se je s podporo Kapue nato uprl svojemu bratu Rogeriju in zavzel [[Oria, Italija|Orio]], [[Otranto]] in [[Taranto]]. Brata sta marca [[1086]] končno sklenila premirje in postala sovladarja. Pozno poleti [[1087]] je Bohemond s pomočjo nekaj bratovih [[vazal]]ov spet začel družinsko vojno, pri Fragnetu porazil presenečenega brata in ponovno zavzel Taranto.
 
S posredovanjem papeža [[Urban II.|Urbana II.]] se je vojna končala in Bohemond je dobil Taranto in okoliške posesti. Sihelgajta je njegovo zahtevo po vojvodini zavrnila. V [[alodij]]alno posest je sicer dobil tudi majhno kneževino na peti italijanskega škornja, vendar je zase zahteval še višji položaj. Salernski škof in kronist [[Romuald II., salernski škofnadškof|Romuald]] je o Bohemondu reke, rekel, da Bohemond "vedno zahteva nekaj nemogočega."
 
===Prva križarska vojna===