Otranto: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Octopus (pogovor | prispevki)
Brez povzetka urejanja
Octopus (pogovor | prispevki)
mBrez povzetka urejanja
Vrstica 38:
Leta [[1480]] so se v bližini Otranta izkrcali otomanski [[Turki]] in brez opozorila napadli in zavzeli mesto. Na [[papež]]ev poziv na [[Križarske vojne|križarsko vojno]] proti Turkom se je zbrala velika krščanska vojska pod poveljstvom Ferdinanda I. Neapeljskega. Zanimivo je, da je bila med križarji tudi velika vojska [[Madžari|Madžarov]] [[Matija Korvin|Matije Korvina]], ki so se udeležili vojne kljub pogostim prepirom z [[Italijani]]. Neapeljska vojska se je s Turki spopadla leta [[1481]], jih uničila in osvobodila Otranto. Mesto je bilo po dveh bitkah tako uničeno, da si ni nikoli več opomoglo. Umrlo je približno 12.000 prebivalcev, med katerimi je bil tudi škof Štefan Pendinelli, ki so ga Turki živega prežagali. Mnogim žrtvam so dali na izbiro [[islam]] ali smrt in pred mestom so zato obglavili 800 ljudi. Na te strašne dogodke danes spominja "dolina mučencev".
 
Leta [[1537]] je Otranto in trdnjavo ''Castro'' zavzel slavni turški [[gusar]] in [[admiral]] [[Hayreddin Barbarossa|Barbarossa]]. Turke so kmalu pregnali iz mesta in cele Pulije
 
Leta [[1804]] so v mesto naselili francoski garnizon, ki je nadziral premike angleškega ladjevja. V okviru [[Napoleon Bonaparte|Napoleonovega]] Neapeljskega kraljestva je bila leta [[1809 ]] za Napoleonovega policijskega ministra Josepha Fouchéja ustanovljena Vojvodina Otranto. Fouchéjeva družina je nosila naslov otrantskih vojvod še po njegovi smrti.