Vladimir Kralj: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Polonac (pogovor | prispevki)
Brez povzetka urejanja
Polonac (pogovor | prispevki)
Brez povzetka urejanja
Vrstica 2:
 
== Življenje in delo ==
Po študiju [[slavistika|slavistike]] in [[germanistika|germanistike]] v [[Ljubljana|Ljubljani]] in na [[Dunaj|Dunaju]], je leta 1925 na [[Univerza v Ljubljani|ljubljanski univerzi]] doktoriral s tezo ''[[Simon Jenko]]. Študija o njegovi pesniški individualnosti.'' Med dramaturškim izpopolnjevanjem med leti 1926 in 1927 je v [[Praga|Pragi]] s [[Ciril Debevec|Cirilom Debevcem]] urejal literarno revijo ''[[literarna revija Razgled|Razgled]]''. Od leta 1928 in do [[druga svetovna vojna|vojne]] je učiteljeval na realni gimnaziji in trgovski akademiji v [[Maribor|Mariboru]]. Med vojno je živel v izgnanstvu v Ljubljani, kjer je bil zaradi sodelovanja z [[OF]] večkrat zaprt in leta 1944 odpeljan v taborišče v [[Dachau]]. Po vojni je še naprej učiteljeval, tokrat na ljubljanski trgovski akademiji, bil pa je tudi referent za nižje in srednje šolstvo in višji bibliotekar v Skupščini [[LRS]]. V letu 1950 je postal profesor za teoretično [[dramaturgija|dramaturgijo]] na AIU (danes [[AGRFT]]) v Ljubljani, kjer je [[dramaturgija|dramaturgijo]] utemeljil kot posebno disciplino v okviru visokošolskega gledališkega študija. Med leti 1950 do 1952 in 1961 do 1964 je bil [[rektor]] na AGRFT. V letih 1931 in 1932 je v ''[[Jutro|Jutru]]'' objavljal kritike predstav [[mariborsko gledališče|mariborskega gledališča]]. Pravtako v ''[[Slovenec|Slovencu]]'' od leta 1935 do [[1939]]. Gledališke in literarne kritike je objavljal tudi v ''[[Piramida|Piramidi]]'' leta 1936 in v ''[[Obzorja|Obzorjih]]'', ki jih je obenem od leta 1938 in do vojne tudi urejal. Po vojni je sodeloval še z ''[[Novi svet|Novim svetom]]'', z ''[[Naša sodobnost|Našo sodobnostjo]]'', s ''[[Sodobnost|Sodobnostjo]]'', z ''[[Nova obzorja|Novimi obzorji]]'', z ''[[Naši razgledi|Našimi razgledi]]'' in z AIU.
Kraljeve gledališke ocene so se oblikovale v prave dramaturške študije. Osredotočal se je predvsem na formalno-estetska vprašanja, na idejno analizo in na deskripcijo dramaturške problematike. Dovzeten je bil tudi za analizo dramaturških novosti. Bil je eden izmed prvih na naših tleh, ki je analiziral [[modernizem|moderne]] in [[avantgarda|avantgardne]] pojave v sodobni evropski in ameriški [[dramatika|dramatiki]]. Večina kritičnih člankov in študij o nekaterih najpomembnejših dramah od [[tragedija|antične tragedije]] do evropske avantgarde ter o slovenski dramatiki je zbrana v knjigi ''Pogledi na dramo'', ki jo zaključujejo ''Estetski pogovori s samim seboj'' in ''Esej o dramatičnem'', pri katerih se je deloma oprl na [[Georg Wilhelm Friedrich Hegel|Heglovo]] estetiko. Njegova predavanja in rezultati teoretskih raziskovanj na [[AGRFT]] so strnjeni v ''Dramaturškem vademekumu'', prvi sistematizirani dramski teoriji na Slovenskem.
Z enako mero strokovnosti se je loteval tudi kritike [[Seznam slovenskih filmov|slovenskega filma]].