Vladimir Kralj: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Lukap (pogovor | prispevki)
Brez povzetka urejanja
Lukap (pogovor | prispevki)
Brez povzetka urejanja
Vrstica 3:
== Življenje in delo ==
Po študiju [[slavistika|slavistike]] in [[germanistika|germanistike]] v Ljubljani in na [[Dunaj|Dunaju]], je leta 1925 na [[Univerza v Ljubljani|ljubljanski univerzi]] doktoriral s tezo ''[[Simon Jenko]]. Študija o njegovi pesniški individualnosti.'' Med dramaturškim izpopolnjevanjem med leti 1926 in 1927 je v [[Praga|Pragi]] s [[Ciril Debevec|Cirilom Debevcem]] urejal literarno revijo ''[[literarna revija Razgled|Razgled]]''. Od leta 1928 in do [[druga svetovna vojna|vojne]] je učiteljeval na realni [[gimnazija|gimnaziji]] in trgovski akademiji v [[Maribor|Mariboru]]. Med vojno je živel v izgnanstvu v Ljubljani, kjer je bil zaradi sodelovanja z [[OF]] večkrat zaprt in leta 1944 odpeljan v taborišče v [[Dachau]]. Po vojni je še naprej učiteljeval, tokrat na ljubljanski trgovski akademiji, bil pa je tudi referent za nižje in srednje šolstvo in višji [[bibliotekarji|bibliotekar]] v [[Skupščina LRS|Skupščini LRS]]. V letu 1950 je postal profesor za teoretično [[dramaturgija|dramaturgijo]] na [[AIU]] v Ljubljani, kjer je dramaturgijo utemeljil kot posebno disciplino v okviru visokošolskega gledališkega študija. Med leti 1950 do 1952 in 1961 do 1964 je bil [[rektor]] [[AGRFT]]. V letih 1931 in 1932 je v ''[[Jutro|Jutru]]'' objavljal kritike predstav [[mariborsko gledališče|mariborskega gledališča]]. Pravtako v ''[[Slovenec|Slovencu]]'' od leta 1935 do [[1939]]. Gledališke in literarne kritike je objavljal tudi v ''[[Piramida|Piramidi]]'' leta 1936 in v ''[[Obzorja|Obzorjih]]'', ki jih je obenem od leta 1938 in do vojne tudi urejal. Po vojni je sodeloval še z ''[[Novi svet|Novim svetom]]'', z ''[[Naša sodobnost|Našo sodobnostjo]]'', s ''[[Sodobnost|Sodobnostjo]]'', z ''[[Nova obzorja|Novimi obzorji]]'', z ''[[Naši razgledi|Našimi razgledi]]'' in z AIU.
Kraljeve gledališke ocene so se oblikovale v prave dramaturške študije. Osredotočal se je predvsem na formalno-estetska vprašanja, na idejno analizo in na deskripcijo dramaturške problematike. Dovzeten je bil tudi za analizo dramaturških novosti. Bil je eden izmed prvih na naših tleh, ki je analiziral [[modernizem|moderne]] in [[avantgarda|avantgardne]] pojave v sodobni evropski in ameriški [dramatika[dramatika|dramatiki]]|. Večina kritičnih člankov in študij o nekaterih najpomembnejših dramah od [[antična tragedija|antične tragedije]] do evropske avantgarde ter o slovenski dramatiki je zbrana v knjigi ''Pogledi na dramo'', ki jo zaključujejo ''Estetski pogovori s samim seboj'' in ''Esej o dramatičnem'', pri katerih se je deloma oprl na [[Hegel|Heglovo]] estetiko. Njegova predavanja in rezultati teoretskih raziskovanj na AGRFT so strnjeni v ''Dramaturškem vademekumu'', prvi sistematizirani dramski teoriji na Slovenskem.
Z enako mero strokovnosti se je loteval tudi kritike [[slovenskega filma]].
V njegovem opusu najbolj izstopa zbirka [[novela|novel]] ''Mož, ki je strigel z ušesi'', v katerih na zelo objektiven, neprizanesljiv in dokumentaren način opiše svoje izkušnje iz koncentracijskega taborišča Dachau. Kralj je tudi prevajal, in sicer več pripovednih knjig iz nemškega, srbskega in hrvaškega jezika. Večkrat pa je izšel njegov izborprevod izbora pravljic ''[[Tisoč in ena noč]]''.
 
== Bibliografija ==
Vrstica 11:
* ''Pogledi na dramo'' (1963) {{COBISS|ID=3367937}}
* ''Dramaturški vademekum'' (1984) {{COBISS|ID=14306049}}
 
== Glej tudi ==
* [[seznam slovenskih književnikov]]
* [[seznam slovenskih pedagogov]]
* [[seznam slovenskih literarnih zgodovinarjev]]
* [[seznam slovenskih prevajalcev]]