Šahovska strategija in taktika: Razlika med redakcijama

'''Šahovska strategija''' je dolgoročen elastičen načrt z nedoločenim številom potez, katerega namen je nadvlada nasprotnikove pozicije s pridobivanjem manjših prednosti, ki omogočajo kasnejše taktične priložnosti in boljšo [[šahovska končnica|končnico]], če do nje pride. Šahovsko strategijo povezujemo s pozicijsko igro in [[šahovska otvoritev|zaprtimi šahovskimi otvoritvami]]. Idejni oče pozicijske igre je [[François-André Danican Philidor]], ki je že [[leto|leta]] [[1749]] v svoji [[šah|šahovski]] [[knjiga|knjigi]] ''L'analyse de jeu des Echech'', razložil prednosti pozicijske igre pred kombinacijsko, ki jo je pred njim učil [[Gioacchino Greco]]. Danes je znano, da je za uspešno obvladovanje šahovske igre potrebno tako znanje strategije, kot tudi taktike, vendar pa je dobra strategija predpogoj za uspešno taktiko. Philidorjevo temeljno delo so kasneje dopolnjevali mnogi, vendar so najpomembnejše prispevke k šahovski strategiji dodali: [[Wilhelm Steinitz]], [[Siegbert Tarrasch]] in [[Aaron Nimzowitsch]]. Njihova dela se v glavnem delijo na naslednja poglavja: