Wikipedija

Alp Arslan: Razlika med redakcijama

Pregledujte zgodovino interaktivno
← Starejše urejanjeNovejše urejanje →
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
VizualnoVikibesedilo
Octopus (pogovor | prispevki)
48.532 urejanj
Brez povzetka urejanja
m dp
Vrstica 1:
'''Mohamed ben Da'ud''', [[Seldžuki|seldžuški]] [[sultan]], (* [[1029]], † [[1072]]).
 
Bil je drugi sultan iz [[dinastija|dinastije]] [[Seldžuki|seldžuških]] [[Turki|Turkov]] in pravnuk [[Seldžuki|Seldžuk]]a, ustanovitelja dinastije. Ime Mohamed je privzel, ko se je spreobrnil v [[islam]], s svojimi [[vojak|vojaškimi]] veščinami in osebnim pogumom pa si je prislužil nadimek '''Alp Arslan''', kar pomeni »pogumnega [[lev]]a«, oziroma »junaka-leva«.
 
Svojega očeta Da'uda je na mestu vladarja [[Veliki Horasan|Horasan]]a nasledil leta [[1059]], strica [[Togrul beg|Togrul]]a, sultana [[Iran]]a in [[Bagdad]]a, pa leta [[1063]]. Tako je postal edini vladar [[Perzija|Perzije]] od [[reka|reke]] [[Amu Darja]] do [[Tigris]]a. Pri utrjevanju vladavine in pokoravanju nasprotujočih mu skupin mu je pomagal njegov [[Perzijci|perzijski]] [[vezir]] [[Nizamul al-Mulk]], eden najboljših [[državnik]]ov zgodnje muslimanske zgodovine.
 
Potem, ko je Alp Arslan v svojih gospostvih zagotovil mir in varnost, je sklical deželni zbor in proglasil sina [[Malik Šah I.|Malik Šaha I.]] za svojega naslednika. Na čelu turške [[konjenica|konjenice]] se je podal nad prestolnico [[Kapadokija|Kapadokije]], [[Cezareja Mazaka|Cezarejo Mazako]], saj si je iz tamkajšnje cerkve [[sveti Bazilij|sv. Bazilija]] obetal bogat plen. Prekoračil je [[Evfrat]] in izropal [[mesto]], nato pa je pohod nadaljeval proti [[Armenija|Armeniji]] in [[Gruzija|Gruziji]], ki ju je zavzel leta [[1064]].
 
== Boji z Bizancem ==
 
Leta [[1068]] je Alp Arslan začel vdirati v [[Bizantinsko cesarstvo]]. [[Cesar]] [[Roman IV. Diogen]], ki je osebno prevzel poveljstvo bizantinske vojske, se je s turškimi zavojevalci srečal v [[Kilikija|Kilikiji]]. V treh napornih pohodih, od katerih je prva dva vodil cesar, druga dva pa [[Manuel Komnen]] (prastric cesarja Manuela Komnena), so bili Turki poraženi ter leta [[1070]] pregnani onstran Evfrata. Naslednjega leta je Roman s stotisočglavo vojsko, ki je vključevala tudi oddelke turškega [[pleme]]na [[Uze]], poleg njih pa [[Francozi|Francoze]] in [[Normani|Normane]] pod poveljstvom [[Ursel iz Bahola|Ursela iz Bahola]], krenil v [[Armenija|Armenijo]].
 
[[Slika:131 Bataille de Malazgirt.jpg|thumb|200px|Bitka pri Manzikertu]]
Pri Manzikertu[[Manzikert]]u na reki [[Murat Čaj]], severno od [[jezero Van|jezera Van]], se je bizantinska vojska srečala z Alp Arslanom. Sultan je predlagal mirovne pogoje, ki jih je cesar zavrnil, zato sta se vojski spopadli v [[bitka pri Manzikertu|bitki pri Manzikertu]], v kateri so bili Bizantinci popolnoma poraženi. Krivdo za njihov poraz gre pripisati političnim nasprotnikom bizantinskega cesarja, ki so ga med bitko izdali, ter hitri taktiki turške konjenice.
 
Cesarja Romana IV. so kot ujetnika privedli pred sultana. Ta se je do njega obnašal milostno in spoštljivo. Pogovorila sta se o mirovnih pogojih, nato pa je sultan cesarja odpustil in ga odpustil. Med vladarjema naj bi potekal sledeči znameniti pogovor:
Vrstica 24 ⟶ 25:
 
== Državna ureditev ==
 
Alp Arslanova moč se je skrivala v vojaštvu, notranje zadeve pa je urejal njegov perzijski [[vezir]] [[Nizamul al-Mulk]], utemeljitelj upravne organizacije, ki je utrdila [[sultanat]] za časa vladavine Alp Arslana in njegovega sina Malik Šaha I. Z namenom podpiranja vojaštva in navajanja nomadskih Turkov na urejene perzijske [[poljedelstvo|poljedelske]] razmere, so bili seldžuškim princem v upravljanje podeljeni vojaški [[fevd]]i. Ta vrsta vojaškega fevdalizma je [[nomadi|nomadskim]] Turkom omogočala izkoriščanje sredstev umirjenih Perzijcev znotraj velikega seldžuškega imperija, Alp Arslan pa je tako lahko vzdrževal svojo ogromno vojsko, brez da bi se moral zanašati na [[vojni davek]] iz osvojenih ozemelj. Od svojih podložnikov je prejemal dovolj hrane za vojsko, z [[davek|davki]], pobranimi od [[trgovec|trgovcev]] in prekupčevalcev, pa je financiral svoje stalne vojne.
 
== Smrt ==
 
Gospostvo [[Alp Arslan]]aArslana se je po bitki pri Manzikertu raztezalo prek velikega dela zahodne[[Zahodna Azija|Zahodne Azije]]. Kmalu se je pripravil na zavzetje [[Turkestan]]a, dežele, od koder so izvirali njegovi predniki. Z močno vojsko je napredoval do bregov reke [[Oks]]. Preden bi vojska lahko varno prečkala reko, pa si je moral pokoriti določene [[trdnjava|trdnjave]]. Eno od njih je nekaj dni pogumno branil [[guverner]] [[Jusuf el-Harezmi]], [[Horezm|Horezmijec]]. Slednjega so prisilili k vdaji in ga privedli pred sultana, ki ga je obsodil na kruto smrt. Jusuf je v obupu pograbil svoje bodalo in planil nad sultana. Ta je svojim stražarjem ukazal, naj se ne vmešavajo, in potegnil svoj [[lok]], vendar mu je spodrsnilo, zato je [[puščica]] zgrešila svoj cilj, kar je napadalcu omogočilo, da ga je zabodel v [[prsi]], kar je povzročilo njegovo smrt. Pokopali so ga v [[Merv]]u poleg njegovega očeta [[Čagri beg]]a. Na njegovi [[grobnica|grobnici]] beremo:
 
:»''O, glejte, ki ste videli Alp Arslana nebesno veličino! Zdaj je pod črno zemljo ...''«
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/wiki/Alp_Arslan«