Planckova konstanta: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
+ |
m dp |
||
Vrstica 40:
kjer je <math>\delta_{ij}\,</math> [[Kroneckerjev delta]].
Planck je v začetku upal, da bo končna izpeljava [[Planckov zakon|Planckovega zakona]] za sevanje [[črno telo|črnega telesa]] dala zakon pri vrednosti konstante <math>h = 0</math>. Tako bi lahko oscilator kot nekakšna [[antena]] z elektromagnetnim valovanjem izmenjeval energijo zvezno in poljubno. Merjenja so ga prisilila, da je pustil konstanti neko vrednost. Tako je končno uvidel, da sevanje izmenjuje energijo s steno črnega telesa le v obrokih, in imenoval jih je energijske kvante. Določil je Planckovo konstanto in [[Boltzmannova konstanta|Boltzmannovo konstanto]]:<ref name="strnad1982"> Strnad (1982), str. 8 </ref>▼
: <math> h = 6,55 \cdot 10^{-34} \, \mathrm{Js} \!\, , </math>▼
: <math> k_{B} = 1,346 \cdot 10^{-23} \, \mathrm{J/K} \!\, . </math>▼
Z Boltzmannovo konstanto in z znano [[splošna plinska konstanta|splošno plinsko konstanto]] <math>R_{m}</math> je določil tudi [[Avogadrovo število]], število molekul v [[mol (enota)|kilomol]]u, ki ga tedaj še niso tako natančno poznali. Planck je predlagal, da oscilatorji lahko oddajajo energijo nezvezno, sprejemajo pa jo zvezno, saj si ni mogel predstavljati, da oscilator v neki [[točka|točki]] skokovito absorbira kvant, ker se je po klasični predstavi elektromagnetno valovanje prej razširilo na vse strani. Planckovo konstanto je prvi izmeril [[Robert Andrews Millikan|Millikan]] leta [[1913]] z merjenjem zaporne napetosti <math>U</math>.▼
== Problem neskončne energije sevanja ==
Vrstica 60 ⟶ 67:
Ugotovil je tudi, da je razmerje med energetsko vrednostjo kvanta in njegove frekvence, enako konstanti. Če se viša frekvenca, se viša energija paketka in razmerje ostaja enako Planckovi konstanti ''h''. Vendar na prvi pogled bi pomislili, da frekvenca narašča [[zveznost|zvezno]] (vajeni smo, da nam frekvence v običajnem [[življenje|življenju]] lahko nastopajo v vseh vrednostih, recimo 106,25 MHz za neko [[radio|radijsko]] postajo), toda temu ni tako, ravno zaradi diskretne narave energije. Kakor kvanti, zavzema tudi frekvenca točno določene vrednosti. Dejstvo nas osupne, saj lahko vidimo vidno [[svetloba|svetlobo]] v vseh mogočih [[odtenek|odtenkih]], in se nam zdi, da ni preskokov med odtenki. To je prevara. Na kvantnem nivoju obstajajo skoki. Vmes pa je »[[tema]]«.
▲Planck je v začetku upal, da bo končna izpeljava [[Planckov zakon|Planckovega zakona]] za sevanje [[črno telo|črnega telesa]] dala zakon pri vrednosti konstante <math>h = 0</math>. Tako bi lahko oscilator kot nekakšna [[antena]] z elektromagnetnim valovanjem izmenjeval energijo zvezno in poljubno. Merjenja so ga prisilila, da je pustil konstanti neko vrednost. Tako je končno uvidel, da sevanje izmenjuje energijo s steno črnega telesa le v obrokih, in imenoval jih je energijske kvante. Določil je Planckovo konstanto in [[Boltzmannova konstanta|Boltzmannovo konstanto]]:<ref name="strnad1982"> Strnad (1982), str. 8 </ref>
▲: <math> h = 6,55 \cdot 10^{-34} \, \mathrm{Js} \!\, , </math>
▲: <math> k_{B} = 1,346 \cdot 10^{-23} \, \mathrm{J/K} \!\, . </math>
▲Z Boltzmannovo konstanto in z znano [[splošna plinska konstanta|splošno plinsko konstanto]] <math>R_{m}</math> je določil tudi [[Avogadrovo število]], število molekul v [[mol (enota)|kilomol]]u, ki ga tedaj še niso tako natančno poznali. Planck je predlagal, da oscilatorji lahko oddajajo energijo nezvezno, sprejemajo pa jo zvezno, saj si ni mogel predstavljati, da oscilator v neki [[točka|točki]] skokovito absorbira kvant, ker se je po klasični predstavi elektromagnetno valovanje prej razširilo na vse strani. Planckovo konstanto je prvi izmeril [[Robert Andrews Millikan|Millikan]] leta [[1913]] z merjenjem zaporne napetosti <math>U</math>.
== Uporaba==
| |||